Prejeli smo: Obsodba protiznanstvene histerije za potrebe dnevne politike
POSLUŠAJ ČLANEK
Zanikovanje znanstvenih spoznanj nosi polno odgovornost zaradi več tisoč mrtvih pri nas ob epidemiji Covid-19. Ljudje iz večinsko idejno sorodnega kroga so se z enako vnemo vrgli v obračunavanje z dr. Jožetom Možino, ki je v oddaji Utrip na nacionalni televiziji predstavil zgolj pričevanja onih, ki so doživljali takratno tragedijo v Dražgošah. Ne želijo samo nadaljevati z pohabljanjem in zlorabo slovenskega zgodovinskega spomina, ampak obdržati premoč ideologije nad znanostjo in resnico.
Dražgoška bitka januarja 1942 zaradi 41 zverinsko pobitih domačinov in devetih padlih partizanov zasluži pietetni spomin. Ne prof. dr. Metod Mikuž, ne prof. dr. Tone Ferenc kot njegov naslednik na prvi jugoslovanski katedri za novejšo zgodovino, ki je vključevala tudi proučevanje partizanskega boja in revolucije, boja pri Dražgošah nista zanikala. Označevala sta jo kot spopad s tragičnimi posledicami tako za partizansko gibanje kot tamkajšnje civilno prebivalstvo. Bila je posledica vojaškega neznanja in podcenjevanja okupatorjeve moči ter njegove izurjenosti v frontalnem boju. Mednarodno je nanjo vplivala predvsem zaustavitev nemškega prodora pred Moskvo ter pričakovanje bliskovite sovjetske protiofenzive in bližnje končne zmage. Ta naj ne bi zgolj končala nemško okupacijo pri nas, ampak naj bi prinesla in utrdila tudi nov družbenopolitični sistem. Za to se je zavzemal tudi takratni poveljnik partizanov v Dražgošah.
Zgodovinsko društvo se ne vtika v potrebe političnih manipulacij predvolilnega časa, ampak najostreje protestira zoper nadaljevanje protiznanstvene histerije za potrebe dnevne politike. Ne žrtve II. svetovne vojne, ne tudi zadnje povezane z epidemijo Covid-19, tega ne dovoljujejo. Takšno ravnanje je najhujša manifestacija antihumanizma in totalitarizma v najbolj primitivni obliki. Dr. Jože Možina je po vseh pravilih znanosti doktoriral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z napadi nanj se ne obračunava samo z ustanovo, ki mu je doktorat podelila, ampak z vsemi, ki si prizadevajo za spoštovanje znanstvenega dela in znanstvenih spoznanj. Če ima kdo protiargumente in dokaze, da pričevalci lažejo, naj to stori na običajen in dostojen način z navajanjem nasprotnih dejstev!
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino
Dogajanje smo na Domovini podrobno predstavili v sodnjih prispevkih:
Dražgoška bitka januarja 1942 zaradi 41 zverinsko pobitih domačinov in devetih padlih partizanov zasluži pietetni spomin. Ne prof. dr. Metod Mikuž, ne prof. dr. Tone Ferenc kot njegov naslednik na prvi jugoslovanski katedri za novejšo zgodovino, ki je vključevala tudi proučevanje partizanskega boja in revolucije, boja pri Dražgošah nista zanikala. Označevala sta jo kot spopad s tragičnimi posledicami tako za partizansko gibanje kot tamkajšnje civilno prebivalstvo. Bila je posledica vojaškega neznanja in podcenjevanja okupatorjeve moči ter njegove izurjenosti v frontalnem boju. Mednarodno je nanjo vplivala predvsem zaustavitev nemškega prodora pred Moskvo ter pričakovanje bliskovite sovjetske protiofenzive in bližnje končne zmage. Ta naj ne bi zgolj končala nemško okupacijo pri nas, ampak naj bi prinesla in utrdila tudi nov družbenopolitični sistem. Za to se je zavzemal tudi takratni poveljnik partizanov v Dražgošah.
Zgodovinsko društvo se ne vtika v potrebe političnih manipulacij predvolilnega časa, ampak najostreje protestira zoper nadaljevanje protiznanstvene histerije za potrebe dnevne politike. Ne žrtve II. svetovne vojne, ne tudi zadnje povezane z epidemijo Covid-19, tega ne dovoljujejo. Takšno ravnanje je najhujša manifestacija antihumanizma in totalitarizma v najbolj primitivni obliki. Dr. Jože Možina je po vseh pravilih znanosti doktoriral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z napadi nanj se ne obračunava samo z ustanovo, ki mu je doktorat podelila, ampak z vsemi, ki si prizadevajo za spoštovanje znanstvenega dela in znanstvenih spoznanj. Če ima kdo protiargumente in dokaze, da pričevalci lažejo, naj to stori na običajen in dostojen način z navajanjem nasprotnih dejstev!
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino
Dogajanje smo na Domovini podrobno predstavili v sodnjih prispevkih:
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
4 komentarjev
biljan
Za SD in vse, ki niso sprejeli Utripa o Dražgošah dr. Jožeta Možine: Če maćki stopiš na rep, zacvili. Možinovi podporniki, pohodite čim več mačjih repov. Tomašiču na NovaTV24 pa predlagam, da obrne taktiko: ta leve, naj čim bolj hvali v njihoovem obnašanju. Prezadovoljni bodo in se bodo sladko uspavali ob svojem puhlem besedičenju. Klicateljem, ki se ob torkih oglašajo v njegovo oddajo Kdo vam laže pa, da naj dvignejo raven svojega nastopanja. Vsak ima dovolj 3 minute časa, da iskreno pove svoje mnenje, ne, pa da se ponavlja kot pokvarjena plošča. Žal pa med njimi opažam po izjavah obilo "OR" kot bi zapisal Janez J. Švajncer. Torej, manj hvale voditelja in več konstruktivnega prispevka k temam.
MEFISTO
Malo skoraj diši po opravičevanju zaradi pisanja o Dražgoški sramoti, ki že v kali ni imela narodno obrambne konotacije, temveč je hotela le vcepiti strah pred eno in drugo stranjo, vse pa v skladu s komunističnim imperativom, da žrtve morajo biti.
Strah je namreč najboljši in edini zaveznik prekucniških ter revolucionarnih režimov, saj dela ljudi nebogljene in ponižne ter omogoča vladanje na podlagi argumenta moči in ne na podlagi moči argumenta.
Prav bi tudi bilo, da bi se kdo spomnil še tistih 70 vaščanov požganih in razrušenih Dražgoš, ki so jih Nemci odpeljali v internacijo, in ki so bili tudi žrtve komunistične ter partizanske nepremišljenosti.
Morda bi kazalo raziskati tudi glasove o tem, da so preživeli partizani postrelili svoje težko ranjene tovariše, da jim ne bi bili v napoto na begu, in če glasovi držijo, se pokloniti tudi njihovemu spominu.
rasputin
Zanikovanje znanstvenih spoznanj nosi polno odgovornost zaradi več tisoč mrtvih pri nas ob epidemiji Covid-19.
++++++
To je čista demagogija, ki ne temelji na dejstvih. Najmanj umrlih imajo afriške države, kjer je najmanj cepljenih. Smrtnost zaradi kovida pa je v Evropi in Ameriki do 10x višja kot v Indiji ali Kitajski. Zakaj?
To so vprašanja, na katera bi morala odgovoriti znanost - če ne bi bila pokorna dekla velefarmacije, ki je dekla globalne elite, ki je sprožila pandemijo.
omega
Znanost ni nikakrša "pokorna dekla velefarmacije". O vzrokih za manjšo smrtnost v neprecepljeni Afriki pa samo. V večini afriških držav sploh nimajo popolne evidence, zato oblasti nimajo podatkov o dejanskem stanju. Črni Afričani, še posebej po vaseh, so veliko na prostem ali v prepišnih bivališčih. Odpornost ras proti različnim boleznim je zelo različna, lahko so proti Covidu pač odpornejši od belcev. Tudi tvoje vehementne trditve lahko jemljemo kot "čisto demagogijo". Dišijo po levičarstvu, ki ga sicer prikrivaš s pisanjem malo levo malo desno, kot pravi Golob. Zli duh Rusije do svoje smrti koncem l 1916 je bil tudi soimenjak, Rasputin. Ni bil politično aktiven, a je s kvazi zdravljenjem carjeviča spravil v odvisnost vladarski par. Posledični upad ugleda vladarskega para je olajšal delo boljševikom in Leninu. Že vrsto let se občasno razplamtevajo popularne bedarije levičarskega izvora.Pred leti npr kako nas iz letal "špricajo", seveda Američani. Zanimivo, da vedno in povsod samo Američani, prav nič in nikoli ne Rusi, ali Kitajci. Znanost seveda ne more vedeti vsega in tudi nikoli ne bo zmogla takojšnje razlage za vsa dogajanja in pojave. Pravi čudež je, da so v manj kot enem letu sploh razvili in dobavili cepiva. Sem za znanost in znanje in proti širjenju nezaupanja v znanstvenike, zdravstveno osebje in tudi v sedanjo vlado.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.