Pregled dneva: v državi že 125 km žičnate ograje, v EU do 2017 tri milijone migrantov

Uredništvo
0

Število migrantov, ki so to jesen vstopili v Slovenijo, je danes preseglo 150 tisoč. Do 18. ure jih je prišlo 4.380, v Avstrijo pa jih je odšlo 6.675. Ob centru za tujce v Postojni, kjer jih je 12, je 1787 prebežnikov le še v Šentilju.

Združeni narodi to zimo na balkanski poti pričakujejo še 600 tisoč prebežnikov. Po oceni Evropske komisije bo v EU do leta 2017 prišlo 3 milijone migrantov.

V Slovenijo pa je danes prispela tudi ograja, poroča TV Slovenija. Natančneje, žičnate ograje je za 125 kilometrov, stala pa naj bi 12 € na tekoči meter, skupaj torej 1.5 milijona evrov. Za primerjavo, slovenske meje s Hrvaško je 670 km od tega 380 km kopenske in 290 km rečne.

Politiki o migrantski problematiki v državnem zboru

Predsednik republike Borut Pahor je v državnem zboru dejal, da “od slovenske policije in vojske ne smemo pričakovati zelo veliko, ob tem pa iz proračunskih sredstev dajati zelo malo,” ter pozval k povečanju sredstev za nacionalno-varnostni sistem. Slovenska politika je po njegovem poklicana k oblikovanju skupnega dogovora o ukrepanju v obliki nacionalnega načrta za prehodno reševanje prebežniške krize. 

Na izredni seji državnega zbora o migrantski problematiki, ki sta jo zahtevali SDS in Nsi ter dva od nepovezanih poslancev, so v  SMC ocenili, da se je vlada nanjo odzvala dobro, nasprotnega mnenja pa so bili v opoziciji. Janez Janša je ocenil, da je “meja v Sloveniji propustna kot švicarski sir,” ter dejal, da se v primeru avstrijskega zaprtja boji kaosa.

Poslanec NSi Matej Tonin je opozoril, da lahko naval migrantov pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in letih, zato bi po njegovem bilo smiselno prilagoditi azilno zakonodajo.

Delo z migranti na terenu medtem poteka organizirano in brez zapletov. Podrobneje smo ga predstavili v včerajšnjem prispevku z mejnega prehoda Dobovec, kjer smo o njihovih usodah spregovorili tudi z migranti.

Konca migrantske krize ni na vidiku, kot tudi ne enotnega pristopa EU
Tako politiki kot javnosti vse bolj postaja jasno, da migrantski val v Evropo ne bi tako kmalu presahnil. Pravilna je ocena nekaterih državnikov EU, da gre za največjo krizo v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se lomi predvsem na neenotnosti njenih članic glede pristopa do reševanja migrantskega problema.

Madžarska je z napovedjo tožbe proti Evropski komisiji zaradi migrantskih kvot nazorno demonstrirala stališče Višegrajske skupine, z nemškimi predlogi se ne strinjajo tudi Italijani, in celo pogosti zavezniki Avstrijci.

Rešitev v Siriji se zaradi interesov velesil zdi svetlobna leta daleč, nič bližje pa tudi zajezitev vala na meji med Grčijo in Turčijo. Obe državi imata pri tem svoji računici, močno povezani z denarjem iz evropske blagajne ter ugodnejšimi pravicami za turške državljane glede na pravila EU.

Prihodnost je tako nepredvidljiva in temnejša, kot bi si lahko želeli. Na življenje z migranti se bo tako za nedoločen čas potrebno navaditi, odprto ostaja le vprašanje, koliko jih bo z nami prezimilo v Sloveniji.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime