Pregled dneva migrantske krize: v ospredje stopajo varnostna vprašanja

Uredništvo
0

Današnji dan je pri obvladovanju migrantskega vala skozi Slovenijo, glede na okoliščine minulih dni, minil razmeroma mirno.

Res da je v državo vstopilo že več kot 103 tisoč prebežnikov, a danes le nekoliko manj kot minule dni, dobrih 6 tisoč, Avstrija pa jih je sprejela tisoč več. Ob 17. uri je bilo po sprejemnih in namestitvenih centrih po Sloveniji okoli 8 tisoč ljudi.

Avstrijska notranja ministrica je sicer še enkrat potrdila, da so priprave na ograjo v polnem teku, v Nemčiji pa predsednik državnega kriminalističnega urada javno opozoril, da begunska kriza vse bolj ogroža notranjo varnost države. Med prosilci za azil se krepijo konflikti, vse bolj pogost je desničarski ekstremizem, med migranti pa naj bi v Nemčijo prišli tudi morebitni teroristi.

Da obstaja velika verjetnost infiltriranja pripadnikov ISIS-a med migranti, je v oddaji Tarča dejal tudi nekdanji vodja slovenske varnostno-obveščevalne službe Marjan Miklavčič.

Notranja ministrica je po seji vlade povedala, da so med ukrepi za odvračanje in obvladovanje nedovoljenih migracij, ki jih po potrebi načrtuje vlada, tudi “najbolj restriktivni,” pri čemer jih vsebinsko ni želela pojasniti.

Vse več varnostnih skrbi
Na različnih koncih Evrope, kjer se soočajo z migrantsko problematiko, v ospredje stopajo varnostna vprašanja.

V zanj nenavadnem javnem nastopu je pred “največjo teroristično grožnjo v njegovi celotni karieri” opozoril šef britanske MI5, nemški policisti in kriminalisti že dalj časa opozarjajo na vse bolj zaskrbljujočo notranjo varnostno situacijo, varnost državljanov skrbi tudi avstrijske oblasti.

Poznavalcem je namreč jasno, da bodo glavni problemi nastopili, ko se bo migrantski tok proti obljubljenim deželam zaradi “tehničnih ovir”, kot jim pravijo, enkrat močno upočasnil in tudi ustavil.

Praksa kaže, da to povzroča številne napetosti in tudi agresijo med skupinami migantov, skorajda programiranimi, da se neprestano gibljejo naprej proti severu.

Ko bo do tega prišlo, si vsaka država na njihovi poti želi, da bi jih čim manj obtičalo na njenem ozemlju.

Širši komentatorski pogled

“Če nekatere EU države menijo, da bo postavljanje zidov rešilo evropski begunski problem, so v veliki zmoti,” svoj komentar za Newsweek začenja urednica spletne strani Strategic Europe Judy Dempsey in pri tem cilja na Slovenijo in Avstrijo.

Meni, da bo to povzročilo še večji pritisk na zahodnobalkanske države, EU pa spremenilo v trdnjavo, torej ravno nasprotno od tega, kar je s povezovanjem držav želela postati. Evropa se sooča z največjo selitvijo ljudstev po 2. svetovni vojni in je pred neizbežnimi velikimi kulturnimi in socialnimi izzivi.

Če jih ne bo uspela obvladati, lahko to pomeni konec Evropske unije, avtorka povzema besede Merklove. In če je Merklovi v preteklosti, denimo v primerih sankcij proti Rusiji in ob grški krizi, Evropo uspelo držati enotno, ji v primeru migrantske problematike to ne uspeva, ugotavlja Dempseyeva.

V nadaljevanju hvali odprtost Nemčije, Švedske, Avstrije in tudi Grčije do beguncev, obenem pa graja “nesolidarnost” držav, ki se sicer na solidarnost često sklicujejo, ko potrebujejo pomoč EU.  Pri tem omenja voditelje Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke ter jim med vrsticami očita Islamofobijo.

Slednje podžiga podporo populistom in straši ljudi, ki se bojijo imigracijskega vpliva na lastno kulturo.

Po avtoričinem mnenju Merklova prav zato takšno pozornost namenja čim hitrejši integraciji beguncev v okolje preko vključevanja begunskih otrok v šole, vzpostavljanja delovnih tečajev in tudi propagiranja demokratične kulture in vrednot sekularne družbe.

To počne, ker se zaveda visoke cene morebitnega neuspeha pri integraciji migrantov v evropsko družbo.

Ob koncu se Dempsejeva še sprašuje, kako se bodo evropske vlade ob soočanju s sirskimi begunci odzvale na morebiten prihod beguncev iz Ukrajine, kjer je trenutno znotraj države preseljenih približno 1.4 milijona ljudi.  

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime