Predstava za javnost uspela. Sindikati in vlada dosegli svoje, obremenitev ljudi in gospodarstva ostaja

Vir foto: sviz.si, vlada.si
POSLUŠAJ ČLANEK

V začetku tedna smo prikazali resnico o vodjih sindikatov javnih uslužbencev, ki se za krinko boja za najranljivejše v resnici borijo le za ohranitev pridobljenih privilegijev tistih, ki so v javnem sektorju zaposleni že dlje časa.


Čeprav je Branimir Štrukelj na krilih dogovora s sindikatom Fides sprva zahteval sprostitev vseh ukrepov zategovanja pasu iz ZUJF-a s 1. 1. 2017 in odpravo plačnih anomalij, so na koncu, po večmesečnih pogajanjih, le prišli do skupne rešitve, ki bo iz javne blagajne zahtevala  dodatnih 56 milijonov evrov.


Rezultat pogajanj je sprostitev finančnih ovir za javne uslužbence, medtem ko davčne obremenitve državljanov in gospodarstva, ki jih je prinesel ZUJF, ostajajo.


Večina denarja bo namenjenega za najslabše plačane v javnem sektorju (plačna skupina J) in za višje regrese.


Po besedah sindikatov, je pomembno predvsem, da se "konkretno začnejo odpravljati varčevalni ukrepi".


Pri tem je zanimivo, da je ZUJF, prav na zahtevo sindikatov, poleg "varčevalnih ukrepov" vseboval tudi precej novih bremen, ki jih je moralo požreti gospodarstvo. Kot vse kaže, bodo plače, regresi, napredovanja najkasneje do 2019 v javnem sektorju dokončno odmrznjena, medtem ko bodo višji davki - ostali.


Sindikati bodo tako iz krize izšli kot absolutni zmagovalec.



Sindikati sprejem ZUJF-a leta 2012 pogojevali z dodatno obremenitvijo gospodarstva


Marsikdo je pozabil, da je moral biti zaradi izjemno slabega stanja javnih financ v letu 2012 ZUJF sprejet zelo hitro. Če ga je hotela spraviti v tek, je morala druga Janševa vlada zaradi grožnje s splošno stavko popustiti sindikatom in obremeniti gospodarstvo.


Uveden je bil nov dohodninski razred (50 % obdavčitev za tiste, ki zaslužijo letno nad 70.907,20€), dohodninska lestvica je bila zamrznjena, stopnja dohodnine za dividende se je povečala z 20 na 25 %, naslednje leto je sledilo še povišanje stopenj DDV. Nižja stopnja DDV se je zvišala iz 8,5 % na 9,5 %, višja stopnja pa iz 20 % na 22 %.



Časovnica odpravljanja ZUJF-a


Ukrepi ZUJF-a, ki so se dotikali varčevanja v javnem sektorju, se počasi odpravljajo in bodo postopoma odpravljeni do leta 2019. Na drugi strani ima  vlada (tudi zaradi izjemnega pritiska sindikatov) izjemno počasno roko pri razbremenjevanju gospodarstva ali pa mu nalaga še večja bremena.


DDV ostaja 9,5 % in 22 %, davek na dohodek pravnih oseb se je zvišal na 19 %, dohodnina od dividend je ostala 25 %, najvišji dohodninski razred (50 %) kljub drugačnim zagotovilom ni bil odpravljen.


Edina sprememba, ki se je v tem času zgodila, je bila t.i. mini davčna reforma, ki pa se v resnici, kljub drugačnim PR sporočilom, dotika samo 8% Slovencev.



Za sindikate lojalnost javnemu sektorju pomembnejša od nagrajevanja dobrih uslužbencev


Čeprav se vsi zavedamo, da je za neučinkovitost javnega sektorja v veliki meri kriva popolna odsotnost stimulativnega nagrajevanja tistih, ki dobro delajo, se sindikati že vsa leta borijo proti tovrstnemu razlikovanju med javnimi uslužbenci.


Edini instrument v JS, ki ga je imel nadrejeni za nagrajevanje dobrih delavcev, je bil dodatek za delovno uspešnost, ki ga je ZUJF zamrznil.


Sindikati so tudi tokrat pri pogajanjih v ospredje postavili druge zahteve, omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti tako ostajajo.


KOMENTAR: Uredništvo
Pogajanja so bila le predstava za javnost, dogovor nikomur ne prinaša ničesar
Ko po večmesečnih pogajanjih in na videz nepremostljivih razlikah vlada in sindikati na koncu sklenejo kompromis, s katerim se vsi trepljajo po ramenih, se zdi, da je šlo v prvi vrsti bolj za predstavo za javnost, preko katere deležniki upravičijo svojo letno plačo, kot za resnično skrb za (najšibkejše) javne uslužbence.

Uslužbencem plačne skupine J so resda obljubljene višje bruto plače, a hkrati jim "grozi nevarnost", da bodo zaradi nespremenjene dohodninske lestvice konec leta plačali več dohodnine.

Ambiciozni in zagnani mladi zaradi nestimulativnega nagrajevanja postajajo z leti čedalje bolj otopeli, storitve javnega sektorja pa za uporabnike čedalje slabše.

Dogovor tako praktično ne prinaša ničesar, razen seveda političnih točk in piarovskih floskul.

Resnični zmagovalci pogajanj so tako leto za letom sindikati, ki jim gre v prvi vrsti za ohranjanje v preteklosti pridobljenih privilegijev, za vse ostale pa jim je malo mar.

Namesto, da bi imeli vsi nižjo obremenitev plač, manj birokracije in ustvarjalno gospodarsko okolje, se moramo zadovoljiti za bonbončke v obliki 2. januarja, ki ga je vlada sprejela z (izredno!) sejo po hitrem postopku.

Ko bi pokazali kdaj tako naglico tudi pri razbremenjevanju gospodarstva ...

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike