Predsedniški kandidat ZDA Joe Biden pri maši ostal brez obhajila zaradi svojega stališča o splavu

12

V Združenih državah Amerike imajo predstavniki Katoliške cerkve trdna stališča o odnosu med verskim življenjem politikov in njihovim političnem udejstvovanjem. Tako smo letos že poročali, da je ameriški škof na načelni ravni odrekel sveto obhajilo politikom, ki zagovarjajo splav.

To nedeljo pa se je to zgodilo tudi v praksi. Bivši podpredsednik ZDA in eden izmed demokratskih kandidatov Joe Biden je pristopil k obhajilu, vendar ga ni prejel.

Moral sem to storiti

V Južni Karolini je pater Rober Morey, župnik v župniji sv. Antona, škofija Charleston, zavrnil prejem obhajila kandidatu Bidnu. V svoji izjavi je zapisal: “Na žalost, preteklo nedeljo sem moral zavrniti prejem svetega obhajila Joe Bidnu.”

Svoje misli je nadaljeval: “Sveto obhajilo je izraz enosti z Bogom, z drug drugim in Cerkvijo. Naša dejanja morajo to odražati. Vsaka javna oseba, ki zagovarja splav, se samoizloči iz učenja Cerkve.”

Kardinal Ratzinger že pojasnjeval ameriškim škofom

Kanon 915 v Kanonskem zakoniku pravi: “K obhajilu naj se ne pusti izobčene in tiste, ki so v prepovedi bogoslužja, ko jim je bila ta kazen naložena ali razglašena, in druge, ki trdovratno vztrajajo v javnem velikem grehu.”

Leta 2004 je takratni kardinal Joseph Ratzinger pisal škofom v ZDA ravno na podlagi tega kanona. Takrat je zapisal, da se “lahko podeljevalec svetega obhajila zanjde v situaciji, ko mora nekomu zavrniti sveto obhajilo na podlagi javnega vztrajanja v velikem grehu.” Nadaljuje, da primer “katoliškega politika, ki vztrajno vodi kampanjo in podpira zakone o splavu in evtanaziji, spada pod določilo o velikem grehu, kot je zapisano v kanonu.”

“V takšnih primerih naj se duhovnik sreča s to osebo, jim pojasni učenja Cerkve na tem področju ter obrazloži, da naj ne pristopi k svetemu obhajilu, dokler ne preneha s tem objektivnim stanje grešnosti. V nasprotnem primeru mu bo evharistija odrečena”, je še zapisal kardinal Ratzinger, kasnejši papež Benedikt XVI.

“Kot duhovnik je moj dolžnost, da skrbim za duše, ki so mi bile zaupane in moram to počeeti tudi v najtežjih situacijah,” je še povedal pater Morey.

Stališča predsedniškega kandidata

Čeprav Bidnova kampanja ni zgrajena okrog teh vprašanj in ne podpira davkoplačevalskega financiranja splava tako močno, kot drugi demokratski kandidati, pa je njegovo stališče, da bi sodbo Roe vs. Wade, ki je precedenčni temelj trenutnega stanja v ZDA na tem področju, spremenil v zakon.

Poleg tega pa je na dogodku organizacije Planned Parenthood, ki se primarno ukvarja s splavom, obljubil, da bo preklical vse spremembe, ki jih je naredil predsednik Trump in povečal financiranje za to organizacijo.

V preteklih mesecih je Biden tudi spremenil stališče o t.i. Hyde amandmaju, ki je želel preprečiti davkoplačevalsko financiranje splava. Sedaj mu Biden nasprotuje.

Pater Morey je svojo izjavo za javnost zaključil z besedami: “Molil bom za g. Bidna.”

12 KOMENTARJI

  1. Tole je pa za moje pojme bolno – kam smo prišli? Kdo na svetu pa je brez greha, torej po tej logiki RKC nihče na svetu ne bi smel k obhajilu. Ker tudi če človek gre k spovedi, obljubi da se bo poboljsal, mu zopet ne uspeva. Taka je človeška narava. Vse nas čakajo skušnjave take in drugačne. Jaz sem načeloma proti splavu, zagovarjam življenje od spočetja naprej, nikoli pa si ne bi drznila obtoževati človeka, ki je za splav in mu kratii njegove pravice.

    Tudi naši vrli politiki vsi po vrsti hodijo k maši, k obhajilu in ali se kdaj vprašamo in jim odrekamo obhajilo. Prejem svetega obhajila je intimna stvar vsakega posameznika. Jezus ni nikogar Niki sodil, zato prosim ne sodimo tudi mi. Jaz torej ki ne hodim k spovedi, ne smem prejeti obhajila?

    • Ravno zato ker smo vsi, kot pravilno pravite, grešni, moramo k spovedi. Tudi vi, seveda. Tukaj ni noben izvzet, ker smo res vsi grešniki. Seveda se nam vsem zgodi, da kljub trdnemu sklepu pogosto znova pademo v greh. Ampak to ni izgovor, češ da potem itak nima smisla hoditi k spovedi. Ravno nasprotno, spoved nam vedno znova da milost, da lahko začnemo znova. Kajti vsi smo poklicani, da živimo sveto. Koliko je pričevanj ljudi, ki so imeli hude težave z grehi, npr. s pornografijo. Pa niso odnehali, hodili so k spovedi in se nato tega zla tudi rešili.

      Prejem svetega obhajila je vrhunec krščanskega življenja. Obhajilo je hrana na naši poti, je pa tudi najintimnejša združitev z Jezusom. Cerkev zato uči, da obhajila ne smemo prejemati v stanju smrtnega greha, ker bi to bila žalitev Boga. Če se metaforično izrazim: kdo, ki Jezusa ljubi, bi ga želel sprejeti v “umazano štalo”, kakršno je naše srce po grehu.

      Zato vas spodbujam, da greste k spovedi in nato vredno prejmete obhajilo.

      Argument, da ste proti splavu, hkrati pa ne bi nikoli nobenemu tega omejevali, pa ne pije vode. To je isto kot da bi rekli, da ste proti umoru, hkrati pa ne bi nikoli omejevali nobenega, ki hoče moriti. Splav je umor nedolžnega otroka in posledično greh, ki vpije do neba. Seveda smo poklicani, da obsojamo greh in ne grešnika (slednje je pridržano Bogu), ampak to ne pomeni, da se lahko s tem preprosto sprijaznimo.

      To, da naši politiki hodijo k obhajilu, hkrati pa sprejemajo nekščanske zakone, je pa sramota. Žal naši škofje in duhovniki niso tako pogumni kot ameriški (vsaj nekateri), ki si še upajo postaviti proti tej sramotni praksi.

      • Ko sem prebrala zapis Barbare, ki je s parimi mislimi precej usekala mimo in potem še vaš zapis, sem si rekla: evo, jaz ne bi znala napisati tako umirjeno.

        Torej, naj še enkrat poudarim: Barbara, če zavestno ne hodite k spovedi, dejansko nevredno* prejemate obhajilo. Številni svetniki opozarjajo, da je to zelo velik greh.

        Potrebno je poznati tudi težo grehov (kot pravite, da nihče ni brez greha). Če gre za manjše grehe, se jih pokesamo v začetku maše in zato lahko pristopimo. Če gre za večje grehe ali grehe, ki se že dolgo ponavljajo, pa je treba na globinsko čiščenje.

        *Nevredno: o tem izrazu mi ni čisto jasno, zakaj se uporablja nevredno, kajti objahila – Jezusovega telesa (in krvi) nikoli nismo vredni – nikoli si ga ne zaslužimo – smo ga pa zelo potrebni. Menim, da se ta izraz uporablja v smislu, ko nimaš zakramentalo pošlihtano…

        Pa še en poudarek bi dala: Ali lahko nekomu, ki med nogometno tekmo žogo z rokami vrže v gol, štejemo točko? Ne, ker ne igra popravilih!

        Odreči obhajilo nekomu, ki javno, jasno in glasno zagovarja nasprotna stališča, kot nas uči Gospod (in s tem potrjuje, da ni opravil spovcedi, da svojih stališč ne obžaluje in tega ne namerava popraviti), ni jemanje pravice. Jezus nikoli ni pravica. Jezus je vedno dar.

  2. Tudi pri nas bi bilo prav, da Cerkev pokaže “s prstom” na politike, ki si v Cerkvi nabirajo volilce, ko zavladajo, pa pomagajo POTEPTATI vse kulturne in verske vrednote.

    Podoben tistim, ki se “delajo Kristjana” je tudi Šarec”. Če bi gradil stvari na morali, kot zahteva KRŠČANSKI nauk, ne bi bil izključevalen pri sestavljanju vlade, ki jo je sestavil tako, da skupaj z levimi strankami propagira REVOLUCIJO na proslavah ZZB.

  3. Letos poteka čez 1600 let odkar je sv. Hieronim prevedel v latinščino Sveto Pismo. To pa se je zgodilo po bivanju v puščavi, ko se je odmaknil iz Rima…, če je hotel prečistiti svoj pogled…
    Tudi danes papež ni prišel iz zasičene Evrope in ne iz Vatikana. Ob invaziji in zavzetju Rima s strani drugače vernih ali nevernih novih oblastnikov, ni obupal nad dogodkom, ker se je osredotočil na glavni cilj: žvljenje v onostranstvu na katerega se tukaj pripravljamo. Zato mu je bil izziv tudi ta “katastrofalni dogodek preobrata v Rimu. Usmeril se je v eshatološkemu vidiku – k nebeškemu Jeruzalemu in ne tukajšnjemu Jeruzalemu in Rimu in še čemu. Zato ganiso zlomile smrti sodobnikov, najbližjih sobratov v Kristusu. Osredotočil je svoje delovanje k nebeškemu Jeruzalemu, h Kristusovemu poslanstvu in delovanju po njem, ki je zadnja in najbolj resnična, najbolj pomembna resničnost kristjana – skozi dimenzijo onostranstva, kjer je večno življenje najvišje, nenadomestljive vrtednosti, ki ji je namenjena zgodovina, ki se tukaj lahko konča, taka kot je, toda tam se nadaljuje zagotovo. Le duh življenja preživi, njegovo nasprotje pa odmre v smrt. Kar omahuje prav tako omahne, če se n okrepi s hrano – odmre duhu smrti. Tukaj ni kompromiosov kot v politiki in taka politika pade v roke gospodarjev smrti. Bolj kot pada v to dno, več trpljenja potem rabi za očiščenje od teže greha, da se dvigne. Boljše se očiščevati sproti, vztrajati na pravi poti ne na poti hlapčevstva grehu in gospodarjem greha.

  4. Krasevka, volilci so tisti, ki jim manjka pravih vrednot. Politiki so pač taki kot so. To da bi cerkev kazala na politike, je nekrščansko. Lahko pa opozarja na zgrešen sistem, to da se še vedno poveličuje prejšnji režim, čeprav smo že 30 let samostojni in si se vedno ne upamo upreti. In pri tem sodeluje tudi cerkev, ki sodeluje s politiko, kadar ima koristi od nje. In tega ne moreš zanikati, Krasevka, to cerkev kaže vsak dan, da ji gre za denar ne pa za ljudi. Dobro pa je da je v okviru cerkve toliko dobrih duhovnikov, civilov, ki opozarjajo, kaj cerkev počne.

  5. Barbara, razlikuje med grehi slabosti on grehi svobodne volje. Biden lahko svobodno in zavestno kot katoličan izbere politiko in svoje akcije. S svojim stališčem se je izključil iz občestva Cerkve, zato nosi posledice

    • Marksistu se pardoniram.

      Zaradi naglice in površnosti sem narobe napisal njegov priimek in ime.

      Pravilno se glasi dzi nu nje ja.

      Kaj je v tej uvoženi zmešnjavi priimek in kaj ime, pa sami ugibajte.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime