Predsedniški kandidat Milan Brglez na soočenju na POP TV lagal o fašizmu

vir: posnetek zaslona, POP TV
POSLUŠAJ ČLANEK
Na vprašanje Petre Kerčmar, ali je demokratično, da Milan Brglez, skupni predsedniški kandidat strank SD in Gibanje Svoboda, ni podprl obsodbe totalitarnih režimov, se je ta najprej izmotaval, da obsodbe ni podprl, ker je treba vsak režim obsoditi po svojih kriterijih, nato pa trdil, da fašizem ni bil del EU resolucije.

Na včerajšnjem soočenju predsedniških kandidatov na POP TV ob 21:15 so se soočili trije predsedniški kandidati, ki imajo po raziskavah javnega mnenja največ možnosti za uvrstitev v drugi krog. To so Anže Logar z izmerjenimi 23,6 %, Nataša Pirc Musar z 20,4 % in Milan Brglez s 15,3 %. Raziskavo je za POP TV in Delo med 3. in 6. oktobrom opravila Mediana.

Voditeljica soočenja Petra Kerčmar je med drugim odprla tudi temo čestitke Giorgii Meloni s strani prvaka SDS Janeza Janše. Potem ko se je Anže Logar spretno izognil opredelitvi do te čestitke, je tema prešla na obsodbo totalitarnih režimov in spravo. Kerčmarjeva je izpostavila, da Milan Brglez kot poslanec ni podprl resolucije EU parlamenta, ki obsoja totalitarne režime.

Brglez bi sodil totalitarizme z različnimi vatli


Tanja Fajon, predsednica stranke SD, katere član je Milan Brglez, je to resolucijo namreč podprla. Brglez je nato začel voditeljici razlagati, da je treba vsak totalitarni režim obsoditi po svojih kriterijih in jih zato ne smemo metati v isti koš. Tukaj je seveda smiselno vprašanje, kaj to pomeni, da se vsak režim obsoja po svojih kriterijih. Bomo milijonske številke žrtev stalinizma delili s količnikom 10.000, da bomo lahko rekli, da Stalin le ni kriv za toliko smrti?

Če je stvar vsakega posameznika, ali se strinja s tem vidikom Milana Brgleza, da moramo "zločine obravnavati po različnih kriterijih", pa ne moremo mimo dejstva, da se je slednji v nadaljevanju oddaje zlagal.

[video width="640" height="368" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/10/309790637_5485109308202454_4310284833061520282_n.mp4"][/video]

Potem ko je Anže Logar povedal, da je obsodba, brez pogojnikov, kar se tiče vseh totalitarizmov, prava pot, je Brglez izjavil, da je zadnja resolucija izpustila fašizem. "Preprosto ni ga!" je še dodal. Voditeljica Kerčmarjeva ga je nato vprašala: "To vas je takrat potem zmotilo, da ste se vzdržali?" Milan Brglez: "Ja, zato sem se vzdržal!"

Poglejmo si torej 10. točko resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 in preverimo, ali je bil fašizem preprosto izpuščen in ga ni, kot trdi Brglez.

"10. poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala zločine fašističnih, stalinističnih in drugih preteklih totalitarnih in avtoritarnih režimov ter tako spodbujala odpornost zoper sodobne grožnje demokraciji, predvsem med mlajšo generacijo; spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z izobraževanjem o grozotah druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev."

KOMENTAR: Gostujoči avtor
Milan Brglez, kandidat leve sredine, laže in noče obsoditi fašizma?
Iz 10. točke resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 je nedvoumno razvidno, da je fašizem taksativno naveden skupaj s stalinizmom. Tako omenjena resolucija dokazuje, da se je Milan Brglez med soočenjem na POP TV zlagal, ko je rekel, da resolucije ni podprl, ker je bil v resoluciji fašizem izpuščen. In vsakdo z osnovnim znanjem uporabe brskalnika Google lahko sam na spletu preveri, da je to, kar je kot izgovor navedel Brglez, laž. Tragikomično se zdi, da ravno Brglez kot kandidat stranke, ki ima v svojih koreninah partizanski boj proti fašizmu, ni sposoben obsoditi fašizma in v zvezi s tem celo dokazano zavaja, da fašizem v resoluciji ni omenjen. Prav je, da smo 100-% tolerantni do drugačnih stališč. Prav pa je tudi, da imamo ničelno toleranco do politikov, ki nam lažejo. Avtor prispevka je Andrej Černe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30