Predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča si želita bolj spoštljivega odnosa politikov. Janša odgovarja, naj si ga zaslužita

Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se na pobudo predsednika Vrhovnega sodišča, Damijana Florjančiča dobili predstavniki vseh vej oblasti in razpravljali o medsebojnih odnosih, s poudarkom na medsebojnem načinu komuniciranja.

Florjančičevo izhodišče je bilo, da imata izvršilna in zakonodajna oblast do sodne podcenjevalen odnos in da jo javno napadata, še posebej v zadnjem času. Predsednik Ustavnega sodišča RS, Rajko Knez, je svoj vidik zožal na vprašanje (ne)spoštljivega medsebojnega komuniciranja.

Predsednik vlade Janša pa je šel precej širše od obeh predstavnikov sodne veje oblasti in predvsem opozoril, da so bistveni problemi sodstva drugje, glede ugleda le-tega pa je dejal, da si ga morajo prislužiti. 

Srečanje pri predsedniku je pokazalo, da se prvi ljudje vlade, parlamenta in sodstva znajo, če hočejo, spoštljivo in argumentirano pogovarjati. A dejstvo je, da neprimerna komunikacija, ki se med nosilci različnih vej oblasti občasno pojavlja, še zdaleč ni v središču problema, ki ga ima slovenski pravosodni sistem, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Javni pogovor, prvi takšen v tridesetletni slovenski zgodovini, je spodbudilo pismo predsednika vrhovnega sodišča, Damijana Florjančiča predsedniku republike, Borutu Pahorju, v katerem je opozoril na neprimerno komunikacijo med tremi vejami oblasti, s poudarkom na odnosu zakonodajne in izvršilne do sodne veje oblasti.

Iz tovrstnega vidika je Florjančič izhajal tudi v svojem nagovoru, kjer je izrazil pričakovanje, da se predsednik republike in tudi druge institucije izven in znotraj pravosodja na primeren način odzovejo na "neprimerne komentarje in tudi napade na slovensko sodstvo, ki so se še posebej intenzivirali v sedanjem času."

Sam je prepričan, da je v sodstvu mnogo pozitivnega, a se mu zdi, da pozitivni dosežki sodstva zakonodajno in izvršilno vejo oblasti spravljajo v zadrego.

Kot je prepoznal zadrego preostalih vej oblasti v tem, da tujina kritik zunanjega ministra v poročilu Evropske komisije o stanju pravosodja pri nas ni upoštevala.

Čeprav je Florjančič priznal, da lahko kritika napak in pomanjkljivosti pravosodnega sistema pomembno vpliva na izboljšanje njegovega delovanja, se je vprašal, ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za medsebojno komunikacijo kot javno etiketiranje, omalovaževanje in s tem celo žaljenje sodnikov in s tem sodne veje oblasti.

Po njegovih besedah se napake in sodne zmote ne dogajajo samo v našem sistemu, temveč povsod, kjer to oblast udejanja zmotljiva in nepopolna človeška narava. "Sodne zmote in zlorabe so se dogajale tudi v prejšnji državi, katere sestavni del smo bili. A odprave teh zmot ni odpravil nihče drug kot ta sodni sistem, ki se ga ponižuje. In tudi danes je tako," je dejal.

Zato vidi kot nujno, da vzpostavijo sprejemljive poti in načine medsebojnega komuniciranja, da se bo delo oblasti in drugih institucija našega sistema uspešno nadgrajevalo, ne pa spodjedalo njegovih temeljev.

Janša: ni šlo za sodne zmote, temveč za uničevanje življenj

Predsednik vlade je najprej poudaril, da je v dvorani edini, ki lahko problem osvetli tudi iz druge plati. "Tudi po zaslugi nekaterih, ki sedijo za to mizo," je namignil na odločitev Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo njegovo obsodilno sodbo v primeru Patria, ki je bila kasneje na ustavnem sodišču soglasno razveljavljena.

Citiral je kazenski zakonik SRS v času, ko je bil zaprt na Roški, kjer je v uvodu pisalo nekaj v smislu, da je sodni sistem orodje avantgarde, se pravi komunistične partije, za uresničevanje njenega programa. Kazensko pravo pa je orodje za uničevanje razrednega sovražnika.

In ravno v diametralno različnem pogledu na Florjančičevo mnenje, da so se v prejšnjem sistemu "dogajale tudi sodne zmote", Janša vidi bistvo problema, o katerem so se pogovarjali. Po njegovem pač to niso bile sodne zmote, temveč "sistem za uničevanje ljudi."

Janša je nadaljeval, da je po osamosvojitvi kazalo, da SLO postaja normalna država z normalnim sodstvom. "Potem so se začela odkrivali množična morišča, doslej se jih je odkrilo 700, z neposrednimi dokazi, da je bilo po vojni ubitih na tisoče ljudi - slovensko sodstvo in tožilstvo za zločine po mednarodnem pravu niti po naši zakonodaji ni procesiralo niti enega."

Prav tako je po njegovih besedah služba družbenega knjigovodstva vložila preko 700 ovadb za divje lastninjenje, pokradeno je bilo najmanj 3/4 slovenske državne ekonomije, slovensko tožilstvo in sodstvo pa ni spravilo za zapahe praktično nikogar, še tisti, ki je bil, pa je bil potem pomiloščen od predsednika države.

"Na polovici tega tranzicijskega časa so se stvari obrnile v nasprotno smer," je prepričan premier.

Posledica tega je po njegovem, da je zaupanje v sodno vejo oblasti drastično padlo, in je tudi po zunanjih raziskavah eno najnižjih v Evropi.

Janša je še poudaril, da sodstvo bremeni birokracija, za kar samo ni krivo, ni pa tudi nič naredilo, oziroma protestiralo, da bi bilo tega manj.

Še bolj ga čudi zapiranje "sodb v imenu ljudstva" za javnost, namesto, da bi šlo v obratno smer: "Zadnji prispevek k temu je nedostopnost pravnomočnih sodb, ki se omejuje."

Glede nizkega zaupanja v sodstvo se po premierjevih besedah ne da popraviti tako, da se govori o pretiranih kritikah in napadih na sodstvo.  Kot pravi Janša, si je ugled treba prislužiti. "Politika nima visokega ugleda, ampak so na prepihu volitev. Sodniki pa imate trajen mandat."

Obenem je Janša še dejal, da je zelo težko s človeškega vidika poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa "zaradi tako imenovanih vaših sodnih zmot, gospod Florjančič, ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenja ... in to ne v SFRJ, temveč v samostojni demokratični RS, kjer imamo polna usta človekovih pravic."

Naštel je nekaj konkretnih primerov, tudi umor Janka Jamnika, za katerega je po premierjevih besedah vsakemu laiku jasno, kdo je najverjetnejši morilec.

Vseh teh stvari pa, tako premier, nobeno takšno in drugačno poročilo Evropske komisije kogarkoli ne more pokriti.

-

Janez Janša je predlagal dve rešitvi. Najprej, da se sodstvo odpre, da ljudje vidijo, kako se sodi, da potem tisti, ki so dokazano zamočili, ki jim je ESČP razveljavilo največ sodb, ne bodo napredovali. In drugič, da resno preuči slovaški zakon, ki ravno ta čas ureja podobne probleme v Slovaški, ter da ga sodna veja oblasti sama, v sodelovanju s tožilstvom, predlaga.

Kovšca, Knez in ostali

Na pogovoru pri predsedniku so spregovorili še predsednika državnega zbora in državnega sveta Igor Zorčič in Alojz Kovšca, pa ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, generalni državni tožilec Drago Šketa ter nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in predsednik sodniškega društva Andrej Ekart.

Po prepričanju Alojza Kovšce se skuša vzpostaviti neka podoba konflikta med aktualno politiko in sodnim sistemom, kar po njegovo ni res. "Imam tudi občutek, da se poskuša ustvariti vtis, da zakonodajni, oz. izvršni del zlorablja pooblastila in skuša obračunavati s pravosodjem, kar tudi ni res," je dejal. Sam je postavil tezo, da metoda ravnovesja in nadzora v Sloveniji ne deluje, ter navedel nekaj konkretnih primerov, od primera Kangler in še nekaj ostalih.

Prav tako je po prepričanju Kovšce neprimernost komuniciranja v javnosti zakonodajne veje oblasti s sodno "iz trte izvita". Tudi on meni, da ima sodna veja oblasti težave znotraj same sebe, a jih ni razrešila, zdaj pa je naslovljena s strani politike, ker nanjo pritiska ljudstvo.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je poudarila, da trenja in napetosti obstajajo, to pomeni demokratični proces. "Vedeti pa moramo, kdaj to preseže in škoduje javnemu interesu. Pomembo je, da se slišimo na konstruktiven način."

Podobno razmišlja tudi predsednik Ustavnega sodišča RS, Rajko Knez, ki meni, da se morajo sploh nosilci oblasti vsakič sproti vprašati, ali je način nekega izražanja res neobhoden, "ker pravo pod določenimi pogoji sicer dovoljuje nespoštljiv govor, a se lahko zgodi, da ta postane pravilo, način delovanja, ali celo merilo."

Opozoril je na spremenjene okoliščine v zadnjem desetletju pri načinu širjenja informacij preko družabnih omrežij, kjer se mnenja v mehurčkih polarizirajo. Kot pravi, na spletu za javne osebe ne velja pravica do pozabe, niti tistega, kar so izjavili ali se je o njih izjavilo, četudi neresnično ali žaljivo. "Večkrat ponovljene izjave lahko postanejo resnice in se z namenom vnašanja nemira, razdora in polarizacije, ko se kdaj pozneje potegnejo iz arhiva, že dolgo potem, ko prenehajo biti relevantne."

Še posebej nosilci oblasti, pravi Knez, morajo biti previdni, kdaj kaj izrečejo ali napišejo, svojo izrazno moč pa morajo uporabljati preudarno in spoštljivo do vseh, vsako nespoštljivo komuniciranje, obsojanje in žalitve so kamenčki polarizacije, še posebej, ko jih izrečemo nosilci oblasti, je njihov vpliv že v samem začetku precej večji.



Čeprav demokracija vse to omogoča, pa, kot še dodaja Knez, to ni njen modus operandi. Nasprotno, vodi v spodkopavanje demokracije, ki lahko ima dolgoročno nehotene posledice.

"Bojim se, da se ne bo vedno izkazalo, kaj je prav in kaj ne, katere kritike so upravičene in katere ne," poudarja. Za predstavnike oblasti pa to po mnenju predsednika US prinaša še več odgovornosti, tako delovanja navzven kot medsebojnih odnosov.



https://youtu.be/JbJERHpptLA