Predsednika Bidna skušali spraviti v Vatikan po "papežev blagoslov", a je ostal brez njega

Predsednik ZDA Joe Biden je na turneji po Evropi, kjer se je udeležil zasedanja vrha zveze NATO, od tam pa bo prek Bruslja po vrhu Evropska zveza-ZDA nadaljeval pot v Ženevo, kjer je danes na programu srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V okviru turneje bo obiskal tudi druge predsednike držav.

Poleteti pa bi moral tudi v Vatikan, kjer naj bi se srečal s papežem Frančiškom. Papež bi moral po prvotnih napovedih ameriškega predsednika tudi obhajati pri jutranji sveti maši pred srečanjem v Vatikanu. Pa se to ne bo zgodilo, saj je srečanje odpovedano.

Ameriški mediji so takoj začeli pisati, da je srečanje odpovedal Vatikan zaradi spornosti obhajanja predsednika ZDA, znanega kot podpornika splava, iz rok samega papeža. Komentatorji pa menijo tudi, da je veliko vlogo za odpoved imelo dejstvo, da ameriški škofje prav danes začenjajo letno skupščino. Biden je po njihovem mnenju želel dobiti »odpustek« papeža in tako pritisniti na ameriške škofe, da se ne bi opredeljevali do njegovih stališč.

Predsednik Biden bi se včeraj moral prvič, odkar je bil izvoljen na položaj predsednika Združenih držav Amerike, sestati tudi s papežem Frančiškom. Včeraj popoldne pa so v ameriških katoliških medijih že naznanili, da predvidenega srečanja med papežem in ameriškim predsednikom zaenkrat ne bo.

Seveda je to takoj sprožilo ugibanja, ali je to zaradi dejstva, da je predsednikovo spremstvo prosilo, da bi se Biden smel udeležiti jutranjega bogoslužja s svetim očetom v kapeli Doma sv. Marte. Katoliški ameriški medij CNA je iz neimenovanega visokega vira v Vatikanu dobil podatek, da so predlog v Vatikanu zavrnili po temeljitem premisleku o tem, kako bi dejstvo, da je predsednik Biden prejel sveto obhajilo iz rok papeža Frančiška, vplivalo na razprave ameriških škofov, ki jih imajo v načrtu za svojo redno letno skupščino, ki jo začenjajo prav danes. Ameriški škofje naj bi glasovali o morebitni ustanovitvi odbora, ki naj bi pripravil osnutek dokumenta o »evharistični doslednosti«.

Ameriško veleposlaništvo v Vatikanu je prispevke katoliških medijev o zavrnjenem srečanju zanikalo. Tamkajšnji uradnik za odnose z javnostmi je za National Catholic Reporter dejal, da predsednik Biden ta teden ni nameraval obiskati Rima ali Vatikana. Vatikan pa prispevka CNA ni komentiral.

Biden želel papežev »blagoslov« in pritisk na škofe?

Tema je predvsem v ZDA zelo zanimiva ravno zaradi tega, ker bi moral obisk sovpadati z že omenjenim začetkom letne konference ameriških škofov. Po mnenju mnogih si je namreč ameriška administracija zelo prizadevala, da bi Bidna spravila v Vatikan in da bi ga tam sprejel sam papež, kar bi bilo močno simbolno sporočilo, da ga kljub stališčem za splav in za smrtno kazen sprejme ter celo obhaja sam papež. A pritisk na ameriške škofe Bidnu tako ni uspel, saj je Vatikan v zadnjem trenutku potegnil ročno zavoro.

Predsednik Joe Biden, ki se opredeljuje za katolika, ima namreč množico stališč, ki nasprotujejo cerkvenemu učenju o življenju, zakonu in spolnosti. Je šele drugi katoliški predsednik v ameriški zgodovini, a se je javno zavzel za splav, ki ga financirajo davkoplačevalci, njegova uprava pa si prizadeva za deregulacijo režima splavov in za financiranje mednarodnih skupin za splav.

Ob 48. obletnici odločitve Vrhovnega sodišča iz sodbe Roe proti Wadeu iz leta 1973, ki je legalizirala splav po vsej državi, sta Biden in podpredsednica Kamala Harris izdala izjavo, v kateri podpirata Roeja in navajata, da nameravata to tudi zapisati v zakon.

Joe Biden ravno zaradi svojih stališč glede splava tik pred predsedniškimi volitvami cerkvi v Južni Karolini ni dobil obhajila, saj mu ga župnik v cerkvi svetega Antona v kraju Florence ni želel podeliti. Župnik Robert Morey je za Florence Morning News povedal, da Bidna ni želel obhajati, ker “se katerakoli javna osebnost, ki se zavzema za splav, sama postavi izven cerkvenega nauka.”

“Sveto obhajilo pomeni, da smo eno z Bogom, med seboj in s Cerkvijo. To bi morala odražati tudi naša dejanja,” je še dejal Morey.

Škofje se morajo opredeliti do predsednikovih stališč

Mnogi ameriški komentatorji ravno zato menijo, da bi ameriški škofje na letni konferenci morali razpravljati tudi o teh predsednikovih protislovjih. "Katoličani imajo lahko različna mnenja, če ta ne nasprotujejo moralnemu zakonu, naravnemu pravu in veri," je za CNA dejal monsignor Charles Mangan iz škofije Sioux Falls.

Da je debata o stališčih predsednika, ki se opredeljuje za katolika, potrebna, meni tudi dr. Chad Pecknold, profesor teologije na Univerzi Amerika. "Pravzaprav pred sodiščem sedaj ne stoji Biden, ampak škofje," je dejal Pecknold. Opozoril je, da je "Biden politik in predsednik, ki podpira splav, in vendar trdi, da je pobožen katolik. Škofje morajo jasno nasloviti ta protislovja."