Predsednik republike: Zakaj ga sploh potrebujemo in kako prepoznati pravega?

Tekma za opravljanje funkcije predsednika države je v globokem teku. V njenem okviru smo si lahko že ogledali prva soočenja kandidatov. Stališča kandidatov do različnih tem smo tako lahko večinoma že spoznali.

Kako pa so njihova stališča, mnenja, programi in navsezadnje celotna debata, skladni s funkcijo, ki jo želijo opravljati?

Funkcijo predsednika države določa ustava. Glasi se: “Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.”

Predsednik je državni simbol

Pristojnosti predsednika torej niso ravno obširne, primarno gre za protokolarno funkcijo. Najpomembnejša funkcija predsednika države je nedvomno predstavljanje države. Celotni in obširni instituciji daje človeški obraz, tako za domačo kot mednarodno publiko. Pri takšnem pomembnem simbolu je nedvomno pomembno, da je predsednik karizmatičen in všečen ter sprejemljiv čim širšemu delu volilnega telesa. Predstavlja nas vse, leve in desne, mlade in stare. Je tudi edina neposredno izvoljena funkcija v naši državi, kar ji daje visoko stopnjo legitimnosti.  

Ker funkcija predsednika ni tako natančno določena, ji vsak predsednik pusti svoj pečat. Vsak lahko funkcijo v določeni meri oblikuje glede na svoj značaj. Nedvomno bo tako tudi z naslednjim predsednikom oziroma predsednico. Lahko torej ugotovimo, kakšen bo naslednji predsednik? 

Ker funkcija predsednika ni tako natančno določena, ji vsak predsednik pusti svoj pečat. Vsak lahko funkcijo v določeni meri oblikuje glede na svoj značaj.

Kaj je kandidatom skupnega?

Skoraj vsem kandidatom je skupno, da želijo delovati povezovalno, predvsem v političnem smislu. Poenotenje politike, odpiranje dialoga med različno mislečimi, je vsekakor pohvalno in funkciji primerno. Povezovalno delovanje je nedvomno v domeni funkcije, ki predstavlja vse državljane. Morda bi lahko rekli, da je to najpomembnejša naloga predsednika države. 

Kar pa resnično druži vse kandidate, je želja po dajanju glasu. Različni kandidati imajo seveda različne skupine oziroma področja, za katere želijo, da so slišana. Vendar pa lahko vsekakor zaključimo, da bo naslednji predsednik veliko bolj glasen in prisoten. Mnogi kandidati to razumejo v okviru moralne avtoritete, ki naj bi jo predsednik predstavljal. Predsednik naj bi torej komentiral politično dogajanje v državi, ga skušal usmerjati in izpostavljati aktualne družbene in politične probleme.  

Predsedniška funkcija se bo spremenila

Z usmerjanjem debate, določanjem tem, izpostavljanjem določenih skupin, bi se predsedniška funkcija nedvomno spremenila. Postala bi bolj vidna, čeprav je težko reči, kakšno težo bi dejansko imela. Ali se bo predsednika upoštevalo, je namreč odvisno od dobre volje politike, ne zakonskih določil. Predsednika ni nihče dolžan upoštevati, razen če oceni, da predstavlja dejansko voljo ljudstva. To bo v veliki meri odvisno tudi od volilne udeležbe. 

Glede na omenjeno bi morda lahko zaključili, da bo predsedniška funkcija postala bolj prisotna v vsakodnevni politiki. Predsednik bo komentiral politično dogajanje ter ga skušal usmerjati glede na svoje interese in prioritete.

Mnogi kandidati sicer izpostavljajo, da so nadstrankarski, a pomena vloge političnih strank pri izbiri kandidatov ne smemo ignorirati. Ta strankarska pripadnost, skupaj s predsednikovimi političnimi stališči, pa bi lahko povzročala težave pri povezovalnem delovanju. Izrazito politično opredeljenega predsednika mnogo ljudi verjetno ne bo sprejelo kot svojega, prav tako je težko verjeti, da bi ga bile pripravljene upoštevati politične stranke z drugačnimi stališči.

Glede na omenjeno bi morda lahko zaključili, da bo predsedniška funkcija postala bolj prisotna v vsakodnevni politiki.

Tu zopet pridemo do volilne udeležbe in tudi deleža pridobljenih glasov na volitvah. Da bi predsednik odločilno vplival na politično delovanje, bi nedvomno potreboval širok in nedvoumen mandat, kjer bi zmagoviti kandidat uspel prepričati kritično maso ljudi, da dejansko je moralna avtoriteta v naši državi, ki predstavlja voljo in vrednote ljudstva.

Kako mediji usmerjajo debato?

Mnoga vprašanja, zastavljena na soočenjih, se nanašajo na teme vsakodnevne politike, ki ljudi že sedaj učinkovito delijo. S funkcijo in pristojnostmi predsednika nimajo veliko opraviti. Odnos do specifičnih zakonov pogosto ni najbolj primerna tema za predsedniške kandidate. Prav tako predsednik nima pristojnosti glede tem, kot so stanovanjska problematika, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna zakonodaja in mnoge druge. Za reševanje takšnih problemov volimo poslance. 

Podobne “napake” so prisotne v spletnem orodju Volitvomat, ki naj bi volivcem in volivkam pomagal izbrati njim najbolj primernega kandidata. Veliko vprašanj z dejansko funkcijo oziroma moralno držo nima veliko skupnega. Sem spadajo na primer odnos do financiranja civilne družbe, priznanje Palestine, gradnja nove nuklearke ... Vseeno pa mnoga vprašanja lahko razumemo kot moralna, na primer pravica do evtanazije, odnos do žvižgača Assangea, ugovor vesti ... Takšna vprašanja so zelo koristna pri ocenjevanju vrednostnega sistema kandidatov.

Moralna avtoriteta

Moralne avtoritete predsednik ne pridobi zgolj s svojo izvolitvijo. Ustava mu je ne podeljuje. Pridobi jo s svojim delovanjem. Takšnim, ki ljudstvu lahko služi kot zgled. Za to pa je nujna neomajna moralna drža, temelječa na trdnih in jasno izraženih ter upoštevanih prepričanjih. Ki se jih upošteva, tudi kadar to morda ni najbolj politično koristno.

Če bo naslednji predsednik želel biti moralna avtoriteta, je bistveno, da poznamo njegova stališča do življenja, svobode izražanja, pravic in odgovornosti, mednarodnega udejstvovanja, podnebnih sprememb, družbene neenakosti in drugih družbeno pomembnih tem. Tako bi z izvolitvijo novega predsednika tudi bolje vedeli, katere so vrednote naše družbe. Okoli nje(ga) in teh vrednot pa bi se nato lahko kot narod poenotili.

Takšen predsednik, odmaknjen od zdrah vsakodnevne politike, z jasno izraženimi stališči glede temeljnih vrednot naše družbe, z iskrenim namenom predstavljanja vseh raznolikih delov družbe in seveda z nedvomnim mandatom ljudstva, bi nas morda celo uspel dejansko povezati kot narod in postati simbol nas vseh.