Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle: Med Španijo in Katalonijo obstaja možnost zaostritve konflikta

Primož Veselič
2

    Embed from Getty Images
    V Kataloniji se situacija ne umirja, prej nasprotno. V četrtek ob 10. uri se izteče ultimat Madrida, ki bo v primeru razglasitve nedovisnosti ali ne povsem jasnega odgovora verjetno prevzel nadzor nad uporno pokrajino.

    Poleg tega sta bila včeraj priprta dva vidna katalonska politika, ki zagovarjata neodvisnost, špansko ustavno sodišče pa je razveljavilo regionalni zakon, na podlagi katerega je bil izveden referendum, češ da je v nasprotju s špansko ustavo.

    Za komentar dogajanja smo na Domovini prosili izkušenega slovenskega politika in nekdanjega predsednika Krščanskih demokratov ter osamosvojitvene vlade, Lojzeta Peterleta.

    Preberite, kaj ob vseh izkušnjah in politični širini meni o podobnostih in razlikah katalonskega osamosvajanja s slovenskim, primernem odzivu slovenske diplomacije in Evropske unije ter modrem ravnanju katalonske vlade.

    Kakšen je katalonski problem v primerjavi s slovenskim?

    Po eni strani gre za podobno vprašanje, saj gre za naroda z močno identiteto in željo po življenju v suvereni državi. Po drugi strani pa gre tudi za razlike. Slovenci smo imeli pravico do samoodločbe zapisano v ustavi, španska ustava tega ne dovoljuje, čeprav je treba povedati, da življenje v demokratični državi ne pomeni tudi konzumiranja pravice do samoodločbe.

    Kot drugo smo imeli Slovenci na referendumu 90-% udeležbo ter precej homogeno prebivalstveno strukturo (okoli 90 % Slovencev), v Kataloniji pa se ima za Katalonce le okoli polovica prebivalcev. Poleg tega niso različne le notranjepolitične, temveč tudi zunanjepolitične okoliščine. Mi smo se osamosvajali iz nedemokratične Jugoslavije, kmalu po padcu berlinskega zidu.

    Kakšen bi bil po vašem mnenju primeren odziv slovenske diplomacije in kaj menite o nedavno nastali peticiji?

    Jaz te peticije nisem podpisal, sem se pa drugače javno in jasno izrazil. Mislim, da je potrebno biti načelen, kar se tiče pravice do samoodločbe, po drugi strani pa upoštevati, da proces osamosvajanja formalno še ni zaključen in da Španija odklanja evropsko mediacijo. Vsekakor pričakujem, da bo slovenska vlada zavzela jasno stališče znotraj Evropskega sveta. Sicer pa mislim, da ne gre samo za odziv slovenske diplomacije, temveč politike nasploh.

    Ali se je EU odzvala pravilno ali primerno glede na svoj ustroj? Je bilo preveč omahovanja?

    Spomnimo se, da je Evropska zveza 1991 posredovala v primeru Slovenije in se pol leta kasneje odločila za kolektivno priznanje. To pot imamo za razliko od Slovenije opravka z dogajanjem v eni izmed držav članic, ki je izjavila, da ne želi evropskega posredovanja. Kljub temu pa se Bruselj seveda ne more delati, da ga to ne zadeva, saj gre za dogajanje znotraj EU.

    Pomembno se mi zdi, da se je Bruselj zavzel za politični dialog, preuranjeno pa se mi zdi govoriti, da bi morebitna osamosvojitev Katalonije pomenila izključitev iz EU. Na stvar se da namreč gledati z vidika pravnega nasledstva, zdelo pa bi se mi tudi nenavadno, da bi se EU odpovedala enemu gospodarsko najmočnejših območij. Kar sem pogrešal, je, da iz Bruslja ni bilo načelnega stališča glede pravice naroda do samoodločbe.

    Kakšni bi bili po vašem mnenju dobri ali primerni nadaljnji koraki katalonske vlade (z njenega stališča)?

    Kot kaže, bo španska vlada po izteku ultimata v primeru enoznačnega katalonskega odgovora za neodvisnost aktivirala 155. člen ustave, kar pomeni večjo ali manjšo ukinitev avtonomije pokrajine. Spomnimo se, kako je delovala ukinitev avtonomije na Kosovem.

    Katalonska vlada je predlagala dvomesečno preložitev izvedbe osamosvojitve in dvomim, da bi se odpovedala rezultatu referenduma, hkrati pa se zavedam, da ne more biti dialoga, če ni pripravljenosti obeh strani. Mislim, da se mora vlada v Barceloni pripraviti na dolgotrajen proces uveljavljanja referendumske volje.

    Pričakujete kakšno eskalacijo konflikta ali se bo situacija začela umirjati?

    Zaenkrat ostajata poziciji obeh strani vkopani. Dva tedna po referendumu nista prinesla dialoga in tako imamo vgrajeno tudi možnost konfliktnejšega razvoja.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 2

    1. Slovenci smo se vedno borili za svojo domovino in nismo nikoli požigali ne Beograda ne Dunaja. Najhujši madež v slovenski zgodovini pa je bratomorna (heroji teh dejanj, so lahko izenačeni z zločinci) vojna, ki je prinesla določeni politični opciji oblast. Toda oblast, ki zahteva veliko prelite krvi je včasih tudi nevarna.

    Komentiraj