Predsednica republike Nataša Pirc Musar danes nadaljuje svoj prvi uradni obisk na Madžarskem, ki ga je z obiskom Porabja in bowlingom z madžarsko predsednico začela že včeraj. Osrednje teme pogovorov so dvostransko sodelovanje, pravice slovenske in madžarske manjšine, povezljivost obeh držav ter teme, zanimive za slovensko kandidaturo za članstvo v varnostnem svetu OZN.
Izbiro Madžarske za enega prvih obiskov mandata predsednica utemeljuje z ohranjanjem dobrososedskih odnosov, kar je, kot ugotavljamo v komentarju, smiselno. Bolj kot sama vsebina pogovorov pa je pomenljivo, kaj bosta predsednici v pogovorih izpustili ter bližina, ki jo z Madžarsko vzdržujejo tudi leve vlade, ki so sicer kritične pri sodelovanju z Madžarsko »pod Janšo«.
Čeprav želi velik del pozornosti usmeriti v države Zahodnega Balkana, ocenjuje, da je ključno vzdrževanje odnosov s sosednjimi državami, je za oddajo Globus povedala predsednica Nataša Pirc Musar, ki se danes mudi na obisku v Budimpešti. Gre za prvi uradni obisk predsednice na Madžarskem, kamor se je odpravila na vabilo tamkajšnje kolegice Katalin Novak, pozno popoldne pa se je srečala tudi s predsednikom parlamenta Laszlom Köverjem in premierjem Viktorjem Orbanom.
Obisk na Madžarskem je predsednica začela že včeraj popoldne v Porabju, kjer se je seznanila s položajem tam živeče slovenske manjšine. Kot ugotavlja tamkajšnja slovenska narodna skupnost, kljub mnogim dosežkom ostaja ranljiva, na kar namerava opozoriti tudi svoje madžarske sogovornike. Prav pravice slovenske in madžarske manjšine so ena izmed osrednjih tem pogovorov.
V slovenščini štiri ure na dan program oddaja Radio Monošter, s čimer so porabski Slovenci edina manjšina na Madžarskem s svojim lastnim samostojnim radiem. Kljub temu znanje porabščine izginja, saj mlajše generacije govorijo le madžarsko ali slovenski knjižni jezik, ki se ga učijo v šolah. Se pa zelo negujejo druge navade in kulturna dediščina, v intervjuju za Domovino poudarja Attila Bartakovič, direktor radia Monošter.
Kot Slovenci se je v Porabju na zadnjem popisu leta 2000 opredelilo 2.000 ljudi, vendar so mnogi iz mešanih zakonov izbrali madžarsko narodnost, saj so imeli le eno možnost. V prihodnjem popisu naj bi imeli možnost označiti več narodnosti, zato se pričakuje, da bi se kot Slovenci lahko opredelilo tudi več kot dvakrat toliko ljudi kot leta 2000.
Kljub temu velik izziv ostaja gospodarska nerazvitost, zaradi katere se mnogi odseljujejo oz. iščejo delo v bližnji Avstriji. Pa tudi odnos Madžarske, odrezanost od Slovenije, duhovna oskrba, vprašanje strateškega interesa Slovenije po razvoju od Ljubljane najbolj oddaljene regije za kaj več kot le politične ekskurzije in fototermine, o čemer smo na Domovini v preteklosti že pisali.
Zvečer je Pirc Musarjeva, ki je bila v preteklosti tudi državna prvakinja v bowlingu, svojega priljubljenega športa v Budimpešti učila tudi madžarsko kolegico. Za učno uro bowlinga se ji je Novakova tudi javno zahvalila in zapisala, da je redka čast se učiti od državne prvakinje, ki je hkrati tudi predsednica. Glede na objavljene posnetke je večer potekal v sproščenem vzdušju obeh predsedniških parov.
Teme pogovora: diplomacija, okolje, dvostranski odnosi
Obisk se danes nadaljuje bolj uradno. Predsednica je najprej položila venec k spominskemu obeležju na trgu herojev, nato pa so sledile protokolarne formalnosti in pogovori s predsednico na štiri oči, pogovori delegacij ter podpis sodelovanja med Narodno in univerzitetno knjižnico ter Nacionalno knjižnico Szechenyi.
Poleg že omenjenega položaja narodnih manjšin so osrednje teme pogovorov še dvostransko sodelovanje med državama, ki sta sicer v dobrih odnosih, in čezmejno sodelovanje ter boljša povezljivost med Slovenijo in Madžarsko. V začetku decembra lanskega leta je v okviru teh prizadevanj že začel delovati prvi daljnovod med državama, in sicer daljnovod Cirkovce – Pince, ki sta ga skupaj zagnala premierja Robert Golob in Viktor Orban.
vir: @vladaRS
Predsednica je načela tudi vprašanje varovanja okolja ter vodne diplomacije in smotrnega upravljanja z vodnimi viri, kar je tudi sicer ena izmed tem slovenske kandidature za članico varnostnega sveta, kar je trenutno eno osrednjih zunanjepolitičnih prizadevanj.
Predsednici izmenjujeta tudi stališča glede Zahodnega Balkana, širitve Evropske unije, spoštovanja vladavine prava v Evropski uniji ter vojne v Ukrajini. Madžarska ima sicer do Rusije manj oster odnos kot večina Evropske unije, še vedno tudi blokira vstop Švedske v zvezo NATO. Vprašanje vojne v Ukrajini je tudi Pirc Musarjeva nedavno označila kot zahtevno vprašanje, kjer pozdravlja sorazmerno enotnost EU v podpori Ukrajini kljub občasnim drugačnim stališčem Madžarske, v čemer ne vidi nič spornega.
Zadržanosti Madžarske do vojne v Ukrajini sicer ne gre iskati zgolj v odnosu Putina in Orbana, pač pa tudi v sorazmerno slabih razmerah, v katerih živi madžarska manjšina v Ukrajini na območju Zakarpatja. Tam živeči Madžari uživajo sorazmerno nizke manjšinske pravice.
Spregledana tožba Evropske komisije, ki se ji pridružuje tudi Slovenija
Med temami pogovora pa ni zaznati vprašanja tožbe Evropske komisije zoper Madžarsko, ki se ji je nedavno pridružila tudi Slovenija. Evropska komisija toži Madžarsko zaradi zakonodaje, ki ustavlja prodor LGBT zakonodaje v madžarske šole.
Madžarska je pred dvema letoma namreč sprejela zakon, ki prepoveduje promocijo homoseksualnih vsebin in spremembe spola med mladostniki, mlajšimi od 18 let. Te vsebine je mladim prepovedano posredovati v šolah, filmih in knjigah. Prepoved se sicer nanaša samo na mladoletne, medtem ko premier Orban zagotavlja, da je Madžarska glede homoseksualnosti potrpežljiva in strpna država.
Čeprav je vprašanje družine in izobraževanja v Evropski uniji prepuščeno državam članicam, pa je zaradi omenjenega zakona Evropska komisija zoper Madžarsko vložila tožbo na Evropsko sodišče. Tožbi so se pridružili tudi Evropski parlament ter Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in nedavno tudi Slovenija. Pri tem se Evropska komisija sklicuje na kršitve tržnih pravil Unije in temeljnih evropskih vrednot.
Več kot vsebina pogovorov pove, o čem se predsednici nista pogovarjali
Slovenski politiki, tako levi kot desni, vzdržujejo dobre odnose z Madžarsko, čeprav imajo predvsem levi doma običajno polna usta kritik te države ter obiskov in sodelovanja, ko le te izvaja desna vlada. Poleg manjšin na obeh straneh meje sta državi pomembna strateška partnerja v srednjeevropskem prostoru, zato je vzdrževanje dobrih odnosov nekaj nujnega in pohvalnega. Luka Koper je nenazadnje eno osrednjih oken v svet tudi za Madžarsko, ki je celinska država.
Zato je ob tem obisku bolj zanimiva zadrega, v kateri se znajde leva politika kot promotor LGBT agende v Evropi, kar smo pokazali tudi s pridružitvijo tožbi zoper Madžarsko. Podobno kot se v zadregi zaradi odnosa do Ukrajine v odnosu do Madžarske znajde slovenska desnica, medtem ko je odnos slovenske levice vsaj v praksi precej poravnan z Orbanovo politiko do Ukrajine in Rusije.
V želji iskanja glasov za članstvo v varnostnem svetu OZN ali pa za ceno nasmeškov ob fototerminih pa naši politiki radi pozabijo na vrednote, ki so jih sicer polna usta. Vprašanje tožbe zoper Madžarsko tako, vsaj uradno, ni na seznamu tem za pogovor. Kot ni bilo na afriški turneji Urške Klakočar Zupančič.
A Madžarska je takšnega odnosa že vajena. Kot je pred leti povedala predsednica Katalin Novak, tedaj še v vlogi ministrice, pristojne tudi za družino, so evropskih voditeljev polna usta kritike Madžarske, ko pa obiščejo Budimpešto, spoznajo, da je Madžarska povsem civilizirana država in so potem v zadregi. Je podobno spoznala tudi Nataša Pirc Musar? Bo po vrnitvi iz Budimpešte do sosede spet kritična?
Od kolegice Novakove, ki je bila ena glavnih kreatork madžarske družinske politike, bi se lahko tudi marsikaj naučili. Madžarska se dobro zaveda svojega demografskega problema in zato izvaja intenzivno družinsko politiko, ki že daje prve sadove. Politiko, ki se je naša vlada otepa »kot hudič križa«. A tudi to, vsaj uradno, ni bila tema pogovorov med predsednicama.
Nenazadnje tudi zakonodaja, ki je predmet tožbe, ni tako dramatična, kot bi nekateri radi prikazali. Madžarska zgolj ne dovoli, da bi z vsiljevanjem LGBT agende, kakršni smo priča tudi že pri nas, medli in obremenjevali mladoletne otroke. Do česar pa ima sicer tudi po evropskih pravilih vso pravico.
Kaj vemo, morda pa s eje šla k Orbanu učiti, kako se dosega absolutna volilna zmaga in s evlada s trdo roko.
Orbanu to uspeva, zakaj e bi uspevalo tudi njej in pred vsem Golobu.
Ednina nevarnost pri vsem skupaj je, da se metode ne bi poslužil Jnaša. Če samo le začasno prevzame oblast, je že Orban, kaj šele, če bi prevzel oablast, tako kot Orban.
V Sloveniji lahko postane Orban Golob, po koncu mandata pa tudi NPM!
6 komentarjev
VODA
predvsem se pa niso pogovarjali o invaziji madžarskih narodnih kreditov, ki jih ponujajo vsaki hiši, če le podpiše dokumente v madžarščini
BARBARA RAKUN
A je to mogoče,če pa je Orban grozen diktator,krši človekove pravice,omejuje ljudi,itd.
Kakšna hinavščina!
Stajerska2021
Naj si že enkrat privošči stilistko za oblačenje.
MEFISTO
Na to pomanjkljivost sem jo že večkrat opozoril, vendar je najbrž samokritično ugotovila, da ji tudi stilistka ne more veliko pomagati.
APMMB2
Kaj vemo, morda pa s eje šla k Orbanu učiti, kako se dosega absolutna volilna zmaga in s evlada s trdo roko.
Orbanu to uspeva, zakaj e bi uspevalo tudi njej in pred vsem Golobu.
Ednina nevarnost pri vsem skupaj je, da se metode ne bi poslužil Jnaša. Če samo le začasno prevzame oblast, je že Orban, kaj šele, če bi prevzel oablast, tako kot Orban.
V Sloveniji lahko postane Orban Golob, po koncu mandata pa tudi NPM!
Realist
Se še spomnite: ta desni so "orbanisti", zapravili nam bodo jedrno evropo, hinavstvo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.