Predsednica Evropske komisije preletela Slovenijo in pristala v državi, ki je "resnična evropska zgodba o uspehu"

Ursula von der Leyen je na kratko obiskala Slovenijo. (foto: pixabay)
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je danes na obisku na Hrvaškem. Srečala se je s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovičem. Na začetku obiska ni manjkalo lepih besed. Hrvaška je po mnenju Nemke "izredna zgodba o uspehu".

Takšen ton obiska je bržkone pričakovan. A v igri je precej več kot zgolj izmenjava vljudnostnih fraz. Hrvaška je ena od držav, kjer je na oblasti Evropska ljudska stranka, poleg tega bo Hrvaška prva država, ki bo v njenem mandatu začela predsedovanje Svetu Evropske unije.

Kljub temu pa prelet Ljubljane s strani prve dame Evrope in njen pristanek v sosednjem Zagrebu odlično simbolno karikira aktualno vrednost Slovenije in Hrvaške v mednarodnem prostoru. Še bolj pa njen stavek: "Hrvaška je resnična evropska zgodba o uspehu". Če vam v ušesih odzvanja znano, potem razumete njegovo pravo sporočilnost. Več v komentarju uredništva. 


Pariz, Varšava, Zagreb, Rim in Madrid


Povsem običajno je, da gredo najvplivnejši evropski voditelji najprej na obisk v Berlin in Pariz. To sta, poleg Bruslja najpomembnejši mesti članic Evropske unije. Pariz je zato bil edina logična točka prvega obiska Ursule von der Leyen. Sledila sta pa Varšava in Zagreb. V četrtek bo v Bruslju sprejela madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana.

Morda res najprej zato, da se pomiri vzhodne članice EU, ki pri dosedanjih delitvah funkcij niso dobile pomembnih mest. Obenem pa tudi zato, ker so Poljska, Hrvaška in Madžarska države, kjer so na oblasti članice Evropske ljudske stranke (ELS). Tej pripada tudi Ursula von der Leyen.

Utrjevanje jedra ELS


Zlasti v slovenskih medijih se pojavljajo špekulacije, da je obisk von der Leynove zahvala Plenkoviču, za pomoč pri njeni izvolitvi. Plenkovičeva podpora je bila pomembna, a v resnici je prava narava obiska utrjevanje enotnosti ELS in priprava na hrvaško predsedovanje Evropskemu svetu, od katerega si predsednica veliko obeta.

Komisija bo svoj mandat sicer začela v času finskega predsedovanja, a že čez dva meseca jo bo nasledila Hrvaška. Takrat bodo na mizo prišla vsa najpomembnejša vprašanja prihodnjega mandata: prihodnji finančni okvir, nujnost zmanjševanja razlik med članicami, nujen bo dogovor glede misij Frontexa in varnosti v EU. Potreben pa bo tudi pogovor glede demografije in s tem v zvezi tudi glede migracij.

Hrvaški predsednik vlade pa je predsednici predstavil tudi hrvaške cilje v tem mandatu komisije. Zlasti glede vstopa v schengensko območje in območje evra.

Nekoč je ELS obvladovala politiko EU. Še vedno je najmočnejša evropska politična skupina. A sedaj je njena moč močno odvisna tudi od manjših, vzhodnih članic.

Predsednica komisije bo za tem v kratkem, obiskala tudi Italijo in Španijo, glede na velikost precej bolj pričakovani postaji.

Glavno sporočilo obiska - enotnost


"Moj politični cilj je ponovno uravnotežiti to Evropsko unijo, ponovno vzpostaviti ravnovesje med Vzhodom in Zahodom, Jugom in Severom, znova uravnotežiti majhne in večje države ali med mlajšimi in starejšimi državami," je bilo glavno sporočilo von der Leynove iz Zagreba.

Dodala je, da se lahko s težavami, ki nas čakajo uspešno spopromemo le, če bomo enotni uspešni in močni. In svet potrebuje in si želi močan evropski glas, ki pa ga lahko dosežemo le, če smo enotni.

KOMENTAR: Uredništvo
Za Šarca (mimo)bežen pozdrav, za Cerarja kratko bilateralno srečanje
Obisk v Zagrebu, kljub prvemu vtisu, seveda ni bil namenjen zgolj izmenjavi vljudnostnih fraz. Pogovori so veliko bolj strateški in namenjeni usklajevanju skupnih ciljev političnih zaveznikov. Hrvaška bo imela pri tem precej pomembno besedo. Kajti predsednik hrvaške vlade pripada enaki politični skupini kot nova predsednica Evropske komisije. Politična sestava v evropskih institucijah, ne le v parlamentu, bo v tem mandatu razdrobljena kot še nikoli. Zato si predsednica komisije želi vzpostaviti neko stabilnejše jedro, okrog katerega se bo potem iskal konsenz v lastni, pa tudi z drugimi političnimi skupinami. Hrvaška pa čaka tudi s predlogom evropskega komisarja. Medtem ko se je določen del držav odločil, da navodila predsednice glede kandidatov ignorira, bo hrvaški predlog očitno s predsednico že vnaprej usklajen. Kar skoraj zagotovo pomeni enega od najodgovornejših resorjev. Pogovor v Zagrebu sam po sebi, vsaj kar se arbitraže tiče, Slovenije nima kaj skrbeti. Spor je namreč trenutno pred sodiščem in komisija bo odločitev morala spoštovati. Tudi glede vstopa v Schengensko območje in evrsko območje se bodo odločitve sprejemale v drugih institucijah. Pri čemer mnenje komisije v nobenem primeru ne bo ključno. Bistveno bolj zaskrbljujoče je, da Slovenija trenutno ni v fazi, ko bi imela kakršenkoli vpliv na evropsko prihodnost. Z njo se sicer vsi pogovarjajo, tudi nova predsednica komisije je že govorila s slovenskim predsednikom vlade. A le po telefonu. Ta pogovor je bil bolj vljudnostne narave. Morda tudi zato, ker slovenska vlada k predlogi za prihodnost EU nima česa dodati. Nenazadnje nekih izvirnih pogledov na evropsko prihodnost nima niti slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič. Tako bodo evropsko prihodnost v tem mandatu po sedaj videnem ustvarjali drugi. Tudi Hrvati. Pritoževanje nad tem bo precej odveč, za to smo krivi predvsem sami. A glavo gor, predsednici Evropske komisije lahko, ob njenem preletu Slovenije, še vedno na daljavo pomahamo. Predsednik vlade Šarec bi to označil kot bežen pozdrav, zunanji minister Cerar pa kot nekajminutno bilateralno srečanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30