Predrznost poziva k odstopu škofa - nov čas za Cerkev?

Vir posnetka: spletna strank katoliska-cerkev.si
Da so verniki škofa pozvali k odstopu, se pri nas, kjer se to doslej še ni zgodilo, zdi nesramnost in predrznost brez primere. Ni bilo konec sveta, a morda se s tem tudi za slovensko cerkveno politiko začenja obdobje sestopanja s piedestala nedotakljivosti. Ni več tabu od Cerkve zahtevati odgovornosti, pa tudi izraziti kritike. Zgodil se je preskok miselnosti in odnosa do Cerkve, a prezgodaj bi bilo napovedati, da s tem prihaja obdobje njene večje transparentnosti, demokratičnosti in potrebnih sprememb.

Posnetek komentarja Tadeje Kreč najdete na koncu prispevka.



Prelomnost dogodka je v tem, da smo vse dotlej govorili o žrtvah spolnih zlorab v Cerkvi, sedaj pa govorimo o cerkveni politiki, o pritisku na sistem, ki je zanje odgovoren, pa če še tako trdi, da ni tako.

Dejstvo je, da so po svetu škofje zaradi razkritij spolnih zlorab, neustreznega ukrepanja ob njih in njihovega prikrivanja, že odstopali. Vzemimo za primer ZDA, kjer je, če sem štela prav, zato od leta 2015 odstopilo sedem škofov. Odstop so pretežno povzročili pritiski “lokalnih katoliških reformnih skupin,” ne pa kak pogled vase in uvid, da je treba prevzeti odgovornost za dejansko (precej dokazano) prikrivanje spolnih zlorab.

Odgovornost škofov za spolne zlorabe zahtevajo po vsem svetu


Če se komu zdi, da je zahteva po odstopu Zoreta radikalna, naj pogleda čez lužo, kjer so bile tovrstne zahteve množične, a so posredno z njimi tudi dejansko dosegli transparentnejšo Cerkev. Slovenija se od tujine uči počasi. Doslej so pri nas škofa že odnesle finančne malverzacije (seveda se je uradno le upokojil), zakaj ne bi njegovega brata toliko prej nagnusna dejanja, kot so spolne zlorabe?
Zadeva z odstopom se v resnici zdi preprosta; ali narediš red ali pa je bolje, da daš prostor nekomu, ki bo to znal in zmogel.

Iz besed članov civilne iniciative je bilo razbrati, da so poskušali spremembe doseči neformalno, brez medijev, na štiri oči, kot zahteva postava. Bilo bi prav, da bi se tam končalo. Ker se stvari tam menda niso (dovolj) premaknile, sedaj bojda verjamejo v pritisk. Cerkveni napredek v sprejemanju dokumentov pač ni enak napredku v konkretnih dejanjih. Spolne zlorabe in njihovo prikrivanje niso le izdaja nedolžnih (vernih) ljudi, temveč izdaja Boga samega!

Za primerjavo: Naša Cerkev je še do nedavnega trdila, da ji spolnih zlorab ni treba vedno prijaviti državi. Zastaralni rok spolnih zlorab je pravkar podaljšala na 20 let od polnoletnosti žrtve, medtem ko so na državni ravni zastaralni roki še vedno precej krajši. V New Yorku so ob pritisku laikov februarja 2019 zastaralni rok za spolne zlorabe otrok podaljšali na 55 let (vir) in dali leto dni za prijavo tudi vsem starejšim.

Komu je v interesu, da do očiščenja ne pride?


Dovolj.je ne bi mogla “krniti cerkvenega ugleda” in “povzročati razkola v Cerkvi”, če bi Cerkev odločno ukrepala v spornih primerih in ti že davno ne bi bili več predmet razprave in nova priložnost “nabijanja” Cerkve tudi od zunaj.

Zdelo se je, da nedialoški in agresiven način dejansko deluje. Da je za besedo škofov res potreben pritisk od zunaj. Ne spomnim se, da bi se SŠK kdaj odzvala tako hitro, kot se je ob pozivu k odstopu. Da bi le ne ostalo zgolj pri besedah in mrtvih črkah na papirju smernic!

Kje je preroški škofovski pogum, ki bi vernikom vrnil (za)upanje? Kje so jasne, konkretne besede in dejanja, kje pastirji, ki bi dišali po ovcah? Preredki in prevodeni so odzivi naših brezbarvnih škofov na aktualne družbene spremembe, migracije, aktivnosti LGBT+ skupnosti, ne vemo niti tega, kakšen je njihov odnos do aktualnega papeža ... težko bi rekli, da so smerokaz h Kristusu v času zrelativizirane morale in pri ljudeh, tako zelo lačnih duhovne hrane.
Cerkev zato posebej danes potrebuje aktivne vernike, ki bodo pomagali ločiti zrnje od plev, varovali edinost Cerkve in si prizadevali obnovitev naravnega in duhovnega reda.

Zadeva z odstopom se v resnici zdi preprosta; ali narediš red ali pa je bolje, da daš prostor nekomu, ki bo to znal in zmogel. Dobro je, da obstaja necerkvena iniciativa, ki odkriva spolne zlorabe, opozarja nanje in dela z žrtvami. A res je tudi, da uporablja vse agresivnejše pristope. Človek je le nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. V preteklosti je slovenska Cerkev namreč že imela primere nedolžnih duhovnikov, obtoženih spolne zlorabe, katerih oblačilo zaradi lažnih obsodb nikoli več ne bo belo. A hkrati - je nekdo res nedolžen, če si je domnevna žrtev, ki ga obtožuje zlorabe le upala spregovoriti šele tedaj, ko je zastaralni rok pretekel?

Dovolj je trpljenja celotne Cerkve, zato bi moralo takoj biti dovolj zlorab


Močno problematično je tudi dejstvo, da zaradi spolnih zlorab redkih posameznikov(!) sedaj trpijo vsi duhovniki, pa tudi celotna slovenska Cerkev. Skrbno bi se morali varovati farizejstva tako na strani Cerkve, kot tudi na strani laikov, ki si prizadevajo za njeno svetost.

Da sploh ne govorimo, kako zelo boleč je “lov na čarovnice”, ki ga doživlja nič hudega misleči duhovnik, verjetno skoraj vsake slovenske župnije. Premalo se poudarja, da ne govorimo o epidemiji spolnih zlorab v Cerkvi ter da večina resnično svetih duhovnikov ne sme prevzeti vloge grešnih kozlov za vse spolne zlorabe v tej državi. Nujno je opozarjati tudi na vse druge spolne zlorabe – v družinah, med znanci, v šolah, klubih, na spletu … Tudi za te bi morali dejati “Dovolj je!” A dejstvo, da se zlorabe dogajajo tudi drugod, seveda nikakor ne opravičuje nobene zlorabe v Cerkvi.

Ne mislim, da bi složni slovenski škofje morali odstopiti, gotovo pa bi morali ukrepati. Duh časa namreč kaže potrebo po reformah Frančiškovega duha, ki jih bodo, kot kaže, sprožali aktivni kristjani. Če se ne bodo zgodile sedaj, bo v prihodnje še mnogo bolj boleče, kažejo zgledi iz tujine.

Pomesti z zlorabami je že dolgo nujen prvi korak, a nikakor edini! Cerkev zato posebej danes potrebuje aktivne vernike, ki bodo pomagali ločiti zrnje od plev, varovali edinost Cerkve in si prizadevali obnovitev naravnega in duhovnega reda. Ta bitka je močno duhovna, zato vsem ki mislijo dobro, poleg jasne besede in dejanj v tednu za edinost kristjanov velja tudi poziv k molitvi za očiščenje Cerkve in vse žrtve zlorab.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike