V Sloveniji uzakonjena predporočna pogodba. Smiselna ali ne?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kje so že časi, ko so naši dedje in babice vstopali v zakon enkrat za zmeraj, v dobrem in slabem! Danes, komaj pol stoletja kasneje je odnos do družine in do partnerstva precej drugačen. Tradicionalne oblike so postale netradicionalne, malodane smešne, staroverske in celo nezaželene.
Še v mojih mladih letih je bilo samo po sebi umevno, da se po končnem šolanju zaposlimo, se poročimo, preselimo na svoje, naročimo otroka, ter nato srečno živimo do zadnjega dne življenja. Leta 1965 je bilo tako le 9 odstotkov otrok rojenih neporočenim materam, leta 1990 25 odstotkov, danes pa ta odstotek znaša že več kot 60! Danes je pri nas skoraj 10.000 porok manj od leta 1965, se pa zato v povprečju malo več kot 20 zakonskih zvez razveže prej kot v enem letu! Kruto!
Zaradi ''krvavih bitk'' ki se na vse mogoče, tudi neprimerne in krvoločne načine bijejo med zakoncema v času ločitve, novi družinski zakonik uvaja tako imenovane predporočne pogodbe. Se bomo zaradi njih imeli kaj raje? Bomo bolj preudarni?
Hočemo ali ne, priznati si moramo, da so le-te ob takšni, zelo žalostni statistiki, kot jo beležimo Slovenci, nujno potrebne. Kljub ljubezni do groba, na katero prisegajo mladoporočenci, ščepec previdnosti ni odveč. Takrat, ko gredo pari narazen, najpogosteje letijo ošpičene in zelo boleče preklje izpod neba. Vsak izmed nas pozna kakšen par, kjer je bilo podobno ali še huje.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer že danes pravi, da je tisto, kar je v zakonski zvezi pridobljeno z delom, skupno premoženje zakoncev. Čeprav je imela žena večje dohodke od moža, to ni bilo jamstvo, da bi dobila ob ločitvi tudi večji delež premoženja. Zakonca, ki sta imela vsak svoje podjetje, sta lahko s pogodbo ločila poslovno tveganje od družinskega ter tako zavarovala sebe in otroke. S predporočno pogodbo pa bi lahko tudi določila, komu kaj pripada. Predvsem pa – koliko. Od spodnjega perila, lestenca, vžigalic do slik na steni.
Če se ločite enkrat, morda še ni tak hudič. A tudi med Slovenci jih ni tako malo, ki stopajo v partnersko zvezo po trikrat, štirikrat! Da o ''vmesnih postajah'', kjer mimogrede zaplodijo otroka, zlomijo kakšno srce ali dva in gredo naprej, niti ne govorim.
Danes smo v medijih brali o gospodu, ki bo že šestič dahnil svoj ''da''. Koliko premoženja, koliko otrok, koliko pogorišč takšen človek pusti za seboj? Je sploh mogoče, da skupno premoženje brez pogodbe kar šestkrat pravično razdeli tako, da vsak od zakoncev dobi, kar mu pripada?
Pred leti smo si na televiziji lahko ogledali fantastično dober film ''Vojna zakoncev Rose''. V njunem zakonu se je neopazno zgodil trenutek, ko sta Barbara in Oliver začela vso svojo ljubezen namenjati hiši, novemu pohištvu, avtomobilom in drugi lastnini, medtem ko se je razmerje vse bolj krhalo.
Ko ne gre več naprej, skleneta, da bosta ločitev izvedla "civilizirano". A ta je takšna le do trenutka, ko Barbara Oliverju našteje svoje zahteve: hoče hišo in vse, kar je v njej – le Oliver mora ven! Oliver ne misli dopustiti, da ga bo kdo metal iz "njegove" hiše ... Zgodila se je vojna napoved, njun "ljubi in topli" dom pa se spremeni v najbolj brutalno bojišče, kjer se bije vojna zakoncev Rose. Film toplo priporočam vsem, ki se vam mota po glavi kaj podobnega.
Bi predporočna pogodba v njunem primeru kaj rešila? Verjetno, četudi ne dam roke v ogenj.
Ne vem točno, kaj o predporočni pogodbi na slovenski način piše v novem Družinskem zakoniku, predvidevam pa, da se bolj ali manj tiče le problemov, ki so povezani z delitvijo denarja.
Vsi poznamo zgodbo nekdanje hrvaške manekenke Slavice Ecclestone in kralja najelitnejšega avtomobilističnega tekmovanja, formule ena, Bernieja Ecclestona. Slavica je ob ločitvi dobila 861 milijonov evrov, s čimer je zaslovela kot najbogatejša ločenka na svetu, čeprav v zakon ni vstopila premožna. Tega vam ne govorim zato, drage moje, da boste začele skakati do stropa! Slovenke imamo redkokdaj, če sploh kdaj, ob razvezi takšno srečo.
Žal danes živimo v času, ki ljubezni med moškim in žensko ni naklonjen. Potrošništvo, ki buta na vrata in vdira v naše domove, srca in duše s seboj prinaša tudi razvrednotenje vrednot, ki so bile svete in nedotakljive še nedolgo nazaj.
Veliko teže kot nekoč se zaustavljamo pred nagoni in potrebami, s katerimi ne ogrožamo le družine, partnerstva, ogrožamo tudi lastno prihodnost. Vedno manj smo se sposobni nadzorovati in krotiti, vedno bolj pa smo prepričani, da smo upravičeni do užitkov, ki nas vabijo v pregrehe.
Zato se mi zdi prav, da se za vsak primer zavarujemo za trenutke, ko ne bo ravno lepo, ko ,se bo dogajala ''vojna zakoncev Rose''.
Čustva se s časom spreminjajo, o tem ne sme biti nobenega dvoma. Tudi takrat, ko se počutimo najbolj nad oblaki, ljubljeni, polni prekipevajoče ljubezni, je prav, da smo zadosti pametni, da se zavarujemo ne nazadnje tudi sami pred sabo. Še pri avtu to storimo brez težav, pa da bi kolebali pri lastni usodi?!
Še v mojih mladih letih je bilo samo po sebi umevno, da se po končnem šolanju zaposlimo, se poročimo, preselimo na svoje, naročimo otroka, ter nato srečno živimo do zadnjega dne življenja. Leta 1965 je bilo tako le 9 odstotkov otrok rojenih neporočenim materam, leta 1990 25 odstotkov, danes pa ta odstotek znaša že več kot 60! Danes je pri nas skoraj 10.000 porok manj od leta 1965, se pa zato v povprečju malo več kot 20 zakonskih zvez razveže prej kot v enem letu! Kruto!
Zaradi ''krvavih bitk'' ki se na vse mogoče, tudi neprimerne in krvoločne načine bijejo med zakoncema v času ločitve, novi družinski zakonik uvaja tako imenovane predporočne pogodbe. Se bomo zaradi njih imeli kaj raje? Bomo bolj preudarni?
Hočemo ali ne, priznati si moramo, da so le-te ob takšni, zelo žalostni statistiki, kot jo beležimo Slovenci, nujno potrebne. Kljub ljubezni do groba, na katero prisegajo mladoporočenci, ščepec previdnosti ni odveč. Takrat, ko gredo pari narazen, najpogosteje letijo ošpičene in zelo boleče preklje izpod neba. Vsak izmed nas pozna kakšen par, kjer je bilo podobno ali še huje.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer že danes pravi, da je tisto, kar je v zakonski zvezi pridobljeno z delom, skupno premoženje zakoncev. Čeprav je imela žena večje dohodke od moža, to ni bilo jamstvo, da bi dobila ob ločitvi tudi večji delež premoženja. Zakonca, ki sta imela vsak svoje podjetje, sta lahko s pogodbo ločila poslovno tveganje od družinskega ter tako zavarovala sebe in otroke. S predporočno pogodbo pa bi lahko tudi določila, komu kaj pripada. Predvsem pa – koliko. Od spodnjega perila, lestenca, vžigalic do slik na steni.
Pogorišča, ki jih puščajo za seboj
Če se ločite enkrat, morda še ni tak hudič. A tudi med Slovenci jih ni tako malo, ki stopajo v partnersko zvezo po trikrat, štirikrat! Da o ''vmesnih postajah'', kjer mimogrede zaplodijo otroka, zlomijo kakšno srce ali dva in gredo naprej, niti ne govorim.
Danes smo v medijih brali o gospodu, ki bo že šestič dahnil svoj ''da''. Koliko premoženja, koliko otrok, koliko pogorišč takšen človek pusti za seboj? Je sploh mogoče, da skupno premoženje brez pogodbe kar šestkrat pravično razdeli tako, da vsak od zakoncev dobi, kar mu pripada?
Vedno manj smo se sposobni nadzorovati in krotiti, vedno bolj pa smo prepričani, da smo upravičeni do užitkov, ki nas vabijo v pregrehe.
Pred leti smo si na televiziji lahko ogledali fantastično dober film ''Vojna zakoncev Rose''. V njunem zakonu se je neopazno zgodil trenutek, ko sta Barbara in Oliver začela vso svojo ljubezen namenjati hiši, novemu pohištvu, avtomobilom in drugi lastnini, medtem ko se je razmerje vse bolj krhalo.
Ko ne gre več naprej, skleneta, da bosta ločitev izvedla "civilizirano". A ta je takšna le do trenutka, ko Barbara Oliverju našteje svoje zahteve: hoče hišo in vse, kar je v njej – le Oliver mora ven! Oliver ne misli dopustiti, da ga bo kdo metal iz "njegove" hiše ... Zgodila se je vojna napoved, njun "ljubi in topli" dom pa se spremeni v najbolj brutalno bojišče, kjer se bije vojna zakoncev Rose. Film toplo priporočam vsem, ki se vam mota po glavi kaj podobnega.
Bi predporočna pogodba v njunem primeru kaj rešila? Verjetno, četudi ne dam roke v ogenj.
Ne vem točno, kaj o predporočni pogodbi na slovenski način piše v novem Družinskem zakoniku, predvidevam pa, da se bolj ali manj tiče le problemov, ki so povezani z delitvijo denarja.
Vsi poznamo zgodbo nekdanje hrvaške manekenke Slavice Ecclestone in kralja najelitnejšega avtomobilističnega tekmovanja, formule ena, Bernieja Ecclestona. Slavica je ob ločitvi dobila 861 milijonov evrov, s čimer je zaslovela kot najbogatejša ločenka na svetu, čeprav v zakon ni vstopila premožna. Tega vam ne govorim zato, drage moje, da boste začele skakati do stropa! Slovenke imamo redkokdaj, če sploh kdaj, ob razvezi takšno srečo.
Predporočna pogodba kot oblika zavarovanja
Žal danes živimo v času, ki ljubezni med moškim in žensko ni naklonjen. Potrošništvo, ki buta na vrata in vdira v naše domove, srca in duše s seboj prinaša tudi razvrednotenje vrednot, ki so bile svete in nedotakljive še nedolgo nazaj.
Veliko teže kot nekoč se zaustavljamo pred nagoni in potrebami, s katerimi ne ogrožamo le družine, partnerstva, ogrožamo tudi lastno prihodnost. Vedno manj smo se sposobni nadzorovati in krotiti, vedno bolj pa smo prepričani, da smo upravičeni do užitkov, ki nas vabijo v pregrehe.
Zato se mi zdi prav, da se za vsak primer zavarujemo za trenutke, ko ne bo ravno lepo, ko ,se bo dogajala ''vojna zakoncev Rose''.
Čustva se s časom spreminjajo, o tem ne sme biti nobenega dvoma. Tudi takrat, ko se počutimo najbolj nad oblaki, ljubljeni, polni prekipevajoče ljubezni, je prav, da smo zadosti pametni, da se zavarujemo ne nazadnje tudi sami pred sabo. Še pri avtu to storimo brez težav, pa da bi kolebali pri lastni usodi?!
Komentar je mnenje avtorice in ne odraža nujno stališča uredništva.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Janez
V Sloveniji obstaja skupnost približno 500 parov, ki se trudijo za dober krščanski zakon. Skupnost obstaja že 45 let in v tem času se je v njej ločilo približno 5 parov. To kaže, da j tudi v današnjem času možno ostati v zakonu vse življenje, če par ti ZARES hoče. Skupnost se imenuje Najina pot.
Vem, da je v Sloveniji mnogo več takih parov in podpornih skupnosti, ki se trudijo za isti cilj. Eden na primer je sestrski portal iskreni.net...
AlojzZ
Poroka, kjer si mož in žena obljubita večno zvestobo in pomoč ter še marsikaj, je stvar krščanske vere, ki pa žal v teh krajih izginja. Tako je poroka pač samo še neka pogodba in fino je, da je čim več stvari dogovorjenih.
Janez Cigler Kralj
V kolikor je sklenjena predporočna pogodba, je zakrament svetega zakona neveljaven. Zakonik cerkvenega prava sicer ne govori neposredno o predporočni pogodbi, ampak uporabi izraz "bodoči pogoj".
Kan. 1102 Zakonika cerkvenega prava.
1. Zakona pod bodočim pogojem ni mogoče veljavno skleniti.
2. 2. Zakon, sklenjen pod preteklim ali sedanjim pogojem, je veljaven ali ne, glede na to, ali osnova za pogoj obstaja ali ne.
3. Pogoj pod 2 je nedopustno postavljati brez pismenega dovoljenja krajevnega ordinarija.
Sklepanje predporočnih pogodb npr. glede delitve premoženja v primeru ločitve kaže na dejstvo, da ne verjameta v nerazveznost in trajnost zakona. To je pogosta oblika simulacije privolitve v zakon, ko vsaj eden od zaročencev sicer želi skleniti trajen zakon in biti v njemu zvest, vendar samo toliko časa, dokler bo v odnosu šlo dobro, potem pa je odprt za ločitev. V takšnem primeru je privolitev v zakon lahko neveljavna.
To smo tekom sprejemanja Družinskega zakonika nekajkrat izpostavili, ampak ostali bolj kot ne osamljeni v tem. Velika večina teh novih določb sploh ni opazila.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.