Foto: Peter Merše

Božič je bil še zadnji večji krščanski praznik, ki ga še nismo praznovali po »koronsko«. Z bogoslužjem na ekranu, in v krogu najožje družine. A čeprav nam je korona prekrižala marsikateri načrt za te dni, je prinesla tudi svoje prednosti. Prednosti, ki se jih v preteklih letih v predbožičnem vrvežu verjetno sploh nismo zavedali.

Zvočnemu posnetku komentarja Petra Meršeta lahko prisluhnete na dnu prispevka.

Da ne bo pomote. Tudi sam si želim, da bi bil ta božič edini božič, ki ga praznujemo »koronsko«. A letošnje spremenjeno praznovanje, predvsem pa priprave na božič prinašajo izkušnje, ki jih velja ohraniti tudi v prihodnjih letih.

V običajnih razmerah trgovski centri božično okrasje navlečejo že novembra. Toliko, da ni že za vse svete vse v lučkah. Letos tega direndaja skoraj nisem opazil. Ne vem ali ga je bilo manj ali pa sem bil samo toliko manj v trgovskih centrih. Vsekakor me ni zmotil kot običajno.

Z božičem se božični čas šele zares začne, a v evropskih mestih in deželah se zadnja leta z božičem božični čas že praktično konča.

Ne gre za to, da bi me motila okrašena trgovina. Gre za adventni čas, ki je čas priprave na božič, ne božični čas, ko praznujemo. Z božičem se božični čas šele zares začne, a v evropskih mestih in deželah se zadnja leta z božičem božični čas že praktično konča. Nekatera mesta že na sveti večer pospravljajo božične sejme in lučke redko kje pustijo svetiti dlje kot do svetih treh kraljev.

Kuhano vino in božično vzdušje je na voljo v adventu. Času, ko naj bi v srcu pripravljal pot za Gospoda, si po možnosti vzel kakšno minutko več za molitev in morda opravil kakšen post.

Vso srečo pri tem v preteklih letih. Občudujem vse, ki jim je to uspelo. Meni namreč ob vseh božično novoletnih srečanjih, zabavah, večerjah, sprejemih, koncertih in priložnostnem druženju to že dolgo ni uspevalo.

Spet, ne gre za to, da bi bilo s temi dogodki kaj narobe. Prav nasprotno. Lepo je, ko se ves kolektiv, pa naj bo to služba, skavti ali družba prijateljev dobi skupaj, pokramlja, poveseli, pogleda na preteklo leto in si zaželi lepe želje.

Problem je, da smo v času priprave na božič običajno močno prenasičeni z vsem tem. Ko božič naposled pride, ga imamo že tako polno glavo, da smo veseli, da bo končno mimo in bodo le izginile vse božičkove kape, svetleče snežinke in brezvsebinske komercialne »božične« pesmi. Da si od vsega tega vrveža končno malo mentalno odpočijemo.

Advent kot naj bi bil

Letošnji advent je bil povsem drugačen. Z izjemo kakšnega bolj ali manj uspešnega nadomestka srečanja prek video-konference in lučk, ki razsvetljujejo ulice, sem se »predbožičnemu« vzdušju skoraj v celoti izognil.

Smo si pa zato uspeli vzeti več časa za molitev ob adventnem vencu, kjer smo tako dvakrat večje sveče kot lani pokurili do konca. Redno smo sodelovali na božični devetdnevnici, ki poteka v naši vasi. V preteklih letih smo zaradi vseh drugih dogodkov na devetdnevnici sodelovali morda kakšen večer.

Čeprav preko Zooma, je bila tudi letošnja devetdnevnica tudi bistveno bolje obiskana. Sosedje smo se povezali prek orodij, ki so nam bila na voljo in morda ravno zato, ker je odpadlo vse ostalo, smo si tudi lahko vzeli čas za skupno molitev.

Tudi siceršnja priprava na praznik je bila bolj sproščena. V miru smo postavili jaslice, spekli potico, pripravili hišo in se »odpravili« k »polnočnici« ob 19h na daljavo. Ker seveda ni bilo maše z verniki (razen najožjimi sodelavci) tudi ni bilo zbora, pevskih vaj in generalk v dneh pred božičem.

Namesto tega pa je občestvo znova stopilo skupaj. Družine z več posluha so prispevale posnetke božičnih pesmi, ki so bile vključene v prenos maše, spet drugi so sodelovali z besedili, postavljanjem jaslic ali čim drugim. Bilo je prav posebej lepo.

Občestvo je znova stopilo skupaj. Družine z več posluha so prispevale posnetke božičnih pesmi, ki so bile vključene v prenos maše, spet drugi so sodelovali z besedili, postavljanjem jaslic ali čim drugim. Bilo je prav posebej lepo.

Če kateri, potem je letošnji božič res bil »miren«, kar je eno najpogostejših voščil tudi sicer. In res, pogrešal sem polnočnico v živo, lepo zborovsko petje, druženje in gasilce, ki po maši delijo čaj in kuhano vino. Pogrešal sem srečanje z ljudmi, pa tudi siceršnje druženje. A tako mirnega božiča v družinskem krogu nisem doživel že dolgo.

Upam, da bomo kmalu lahko znova drug drugemu segli v roke in si zaželeli »Vesel božič!« . Se pri tem objeli ter se podružili ob kozarcu kuhanega vina in piškotih, ki jih bomo vzeli iz istega pladnja. Da bomo znova lahko praznovali ob polni cerkvi in tudi, da se bo v eni sobi, na božični večerji, ali pa samo sprejemu, lahko zbral celoten kolektiv, ki bo nato veselje proslavil še na ulici. Brez maske, z vso polnostjo obrazne mimike.

Upam, da bo čim prej tako. Trenutno še ni, in se za to nima smisla sekirati, kaj bi bilo, če bi bilo in kaj bi lahko, pa ne moremo. Rajši poiščimo alternative, ki nas prav tako povežejo, čeprav na drugačen način.

Letošnji božič nas je naučil, da se ga da doživeti tudi v miru in duhovni pripravi. Ne pozabimo na to v prihodnjih letih, ko nas bodo znova vabili trgovski centri, zabave in ostali decembrski direndaj. Ni treba da vse to povsem ignoriramo. Le pustiti si ne smemo, da nas tako zamoti, da pozabimo, čemu je božič v resnici namenjen.

Praznovanju rojstva deteta, ki je naš Odrešenik. Rojstvu Boga na Zemlji. Če se bomo tega zavedali in v adventu to dali na prvo mesto tudi v prihodnje, potem bodo ostale stvari, v katerih sicer uživamo, pa so zdaj omejene, lahko prijetno dopolnilo v decembrskih dneh. Dopolnilo v zmernih količinah.

Vesel in miren božič vsem ter obilo blagoslova v letu 2021.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta:

2 KOMENTARJI

  1. Blagoslovljen Božič avtorju tega prispevka in tudi Domovini!

    Res je tako, kot ste povedali spoštovani P. Merše. V prejšnjih letih je bilo preveč “blišča in direndaja”, ki so človeka utrujali. Danes pa nekateri izgubljajo živce, ker tega ni – pa zato počenjajo svojevrsten “direndaj”.

    Kristjani imamo letos res, zaradi Covida-19, drugačen Božič, pa vendar doživet.
    Na Krasu so ,maše dovoljene, vendar le s “peščico vernikov”.
    Tako sva bila, s pred-rezervacijo, sinoči lahko pri večetni maši, tudi midva z možem. Toliko tišine še nisem doživela v cerkvi, pa je bilo vseeno lepo vzdušje ob pogledu na okrašeno cerkev, jaslice in dobro pridigo našega župnika.

    Seveda sem pogrešala orgle in BOŽIČNE pesmi, pa sem to potem nadomestila doma, ko sem pri domačih jaslicah zapela, skupaj z možem – “Sveta noč, blažena noč….” in druge pesmi.

    Pravijo, da večina Kristjanov, ne zapade v malodušje, ker zaupajo v Božji načrt, ki nam vedno pripravi “pravo pot” katera nas pripelje, do zaželenega cilja.

    In tudi tokrat bo tako, saj že prihaja cepivo, ki nam bo omogočilo, da bo Velika noč slovesna in polna radosti – brez Covida !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime