Predlogi volilnega sistema – bo moč volivca res večja?

Martin Nahtigal
12

Ponovno se je odprla debata o volilnem sistemu, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je trenutno volilni sistem neprimeren oziroma je potrebno urediti neskladja med 88 okraji. Sedaj je naloga zakonodajalca, da uredi neustavno stanje in predlaga rešitev.

Zanimivo se je večina strank s celotne politične mavrice poenotila, da okraje ukinemo in uvedemo neko obliko preferenčnega glasu. Nihče, vsaj trenutno, javno ne zagovarja, da bi se lotili procesa preoblikovanja okrajev in prilagoditve morda celo števila poslancev, če je to potrebno. Morda bi se pokazalo, da potrebujemo manj okrajev in manj poslancev. Ali pa več.

Preferenčni glas, kot pravi politika

Vse stranke utemeljujejo svoje stališče, da bi s tem imel volivec več neposredne moči, koga si želi videti v državnem zboru, saj bi njegov glas neposredno odločal o tem. Preferenčni glas volivcu daje večjo težo in več možnosti pri odločanju, kateri od kandidatov posamezne stranke bo na koncu postal poslanec. Vsaj tako nas prepričuje aktualna politika.

Volilni okraji naj bi do sedaj dajali več moči stranki, saj stranka določa kdo kandidira v katerem okraju in tako definira možnosti za uspeh določenemu kandidatu vnaprej. Podpora strankam v okrajih je namreč predvidljiva, saj poznamo rezultate vseh prejšnjih volitev. Pri tem imajo dejansko večjo moč politične stranke, saj so volivci ene stranke primorani voliti tistega kandidata, ki jim ga v okraj postavi stranka.

Vendar pa pri tej problematizaciji lokalnosti kandidata “pozabljajo”, da obstajajo še volilne enote, ki naj bi ostale na svojem mestu. V Sloveniji jih imamo 10 in tudi meja teh so zanimivo zarisane.

Delati na prepoznavnosti v domačem kraju oziroma znotraj istega volilnega okraja je veliko lažje za kandidata z omejenim časom in sredstvi.

Preferenčni glas, kot pravi kandidat

Volilne enote še vedno ostajajo manever, kako stranka vnaprej določi usodo določenim kandidatom. Saj podpora strank po volilnih enotah tudi ni enaka in je lahko velik dejavnik. Kandidat tako, če ga stranka ne postavi v “pravilno” volilno enoto, tudi nima možnosti za izvolitev, kot jih ni imel pri okraju. Oziroma ima pri tem še manjše možnosti.

Namreč delati na prepoznavnosti v domačem kraju oziroma znotraj istega volilnega okraja je veliko lažje za kandidata z omejenim časom in sredstvi. Biti lokalno prisoten, biti viden je veliko lažje in zahteva manj vložka, kot graditi na neki regionalni prepoznavnosti. Tako pač moč stranke prenesemo z lokalne ravni na regionalno raven.

Obenem pa utrdimo strankarsko disciplino in strukturo, saj kandidati, ki jih stranka ne bo promovirala na ravnih volilnih enot, ne bodo imeli možnosti za izvolitev. Nekdo, ki je sedaj zelo prepoznaven v svojem okraju in lahko iz te “baze” dela na tem, da bo izvoljen kot poslanec; bo naenkrat soočen s tem, da ne bo nikoli segel dovolj visoko v svoji prepoznavnosti, da bi lahko bil izvoljen.

Strankarsko vodstvo, tako kot do sedaj, odloča o širši medijski pojavnosti, o intervjujih, o oglasih na regionalnih in nacionalni televiziji in radiu. In da bo kandidat izvoljen na regionalni ravni, bo od tega še veliko bolj odvisen, kot je sedaj. Kar pomeni, da bo prepoznavnost aktualnih zasidrana in bodo kakršnakoli “presenečenja” še manj verjetna. Vsaj pri zmerno stabilnih strankah.

Ideja o ukinitvi okrajev diši podobno kot je ideja, da se ukine župane-poslance. Rezultat je bil strel v koleno za desnico.

Raziskava vseh alternativ

Ideja o ukinitvi okrajev diši podobno kot je ideja, da se ukine župane-poslance. Rezultat je bil strel v koleno za desnico. In SLS je bila žrtev te odločitve. Potrebna je resna analiza, ali bi bila taka odločitev strel še v drugo koleno uravnoteženosti med podeželjem in mesti.

Če to uravnoteženost žrtvujemo zato, da bo strankarskim štabom lažje ostati pri koritu in se ni potrebno ukvarjati s terenom, pa je izjemno kratkovidno. Ni presenetljivo, le kratkovidno. Sploh na desnici, ki ima tradicionalno zvesto volilno bazo na podeželju.

Morda je potrebno obrniti ta usmerjen pogled in raziskati vse možne alternative. Bi se lahko premaknili bolj v smer britanskega modela močnih lokalnih poslancev, ki morajo za svojo izvolitev delati zelo lokalno. Ali pa morda ukinemo kar vse regionalne in lokalne omejitve ter izbiramo med 88 kandidati. Če jih potem seveda potrebujemo toliko …

12 KOMENTARJI

  1. Čemu bi dali volilcu “več neposredne moči, koga si želi videti v državnem zboru”? Če mislimo z demokracijo resno, je treba dati volilcu VSO moč odločanja glede tega, kdo ga bo zastopal v državnem zboru! To pa pomeni samo eno stvar: dvokrožni večinski volilni sistem!!

  2. Volivci bi z absolutnim oz. obveznim prednostnim glasom za posameznega kandidata na kandidatni listi šele pridobili po ustavi obljubljeni in zagotovljeni odločilni vpliv na izbiro državnih poslancev in občinskih svetnikov, ki ga po obstoječem ustavno in demokratično spornem sorazmernem volilnem sistemu nimajo.
    Zaradi česar imajo po obstoječem ustavno in demokratično spornem večinskem volilnem sistemu strankarska vodstva, ki postavljajo na prva mesta kandidatnih list v izvojljivih volilnih okrajih svoje najzvestejše “kimavce”, protiustavno in nedemokratično prednost in premoč pri le na videz svobodni, v resnici pa neustavno vsiljeni izbiri kandidatov nad volivci v volilnih enotah in okrajih.
    Ker se bodo vodstva parlamentarnih političnih strank izredno težko uskladila pri nujnem začrtovanju novih volilnih okrajev, ki bi smeli odstopati med seboj po številu volivcev največ za deset odstotkov, in ker se bo položaj na terenu številčno tudi nenehno spreminjal, je edino verjetna in dolgoročno smiselna v obstoječem sorazmernem volilnem sistemu odprava volilnih okrajev ter uveljavitev obveznega oz. absolutno veljavnega prednostnega glasu na kandidatnih listah v osmih volilnih enotah, v katerih volivci z obveznimi prednostnimi glasovi izvolijo po 11 kandidatov. Volivci “de facto” z uveljavitvijo obveznega prednostnega oz. absolutnega glasu poslej volijo osebnost kandidata in ne stranke, kar pomeni, da je glasovnica poslej neveljavna, če volivec obkroži le ime ali logotip politične stranke, ne pa številke pred posameznim kandidatom.
    Za veljavne kandidate v posamezni volilni enoti bi moral biti ob polnoletnosti v času volitev ključni pogoj tudi stalno bivališče kandidata na področju posamezne volilne enote. S tem bi zmanjšali politično škodljivi, neustavni in nedemokratični “centralizem” oz. “ljubljanocentrizem” v najvišjem zakonodajnem telesu države (DZ) ter obenem osvobodili izvoljene poslance odvisnosti od najožjih političnih vodstev političnih strank. Namesto “služenja” vladajoči strankokraciji in neformalnim političnim “elitam” bi lahko od volivcev resnično neposredno izvoljeni poslanci končno začeli v DZ zastopati in zagovarjati in uveljavljati resnične interese svojih volivcev iz svoje volilne enote.
    Parlament kot najvišje zakonodajno telo bi končno postal odraz in izraz različnosti interesov med predstavniki različnih regij oz. okolij ter med pripadniki različnih političnih strank, ki pa bili v prvi vrsti odgovorni svojim volivcem in ne več odvisni od pristran(kar)ske omejenosti in celo izključevalnosti vodstev političnih strank.
    Zaradi vsega zgoraj povedanega je hudo zavajanje, če nekdo skuša braniti in ohranjati obstoječi ustavno in demokratično sporni sorazmerni volilni sistem in braniti ustavno ter demokratično sporni politični in oblastni “status quo”, kar seveda koristi predvsem političnim strankam in njihovim politično-kriminalnim interesnim omrežjem iz podzemlja “globoke države”, da bodo še naprej ohranjali in zlahka branili neustavni in nedemokratični “status quo” pri ideoloških, političnih, gospodarskih in socialnih zlorabah veljavne ustavne ureditve ter po njej deklarirane pluralne in demokratične politične ureditve.

  3. “Če jih res potrebujemo toliko” Ne , ne potrebujemo jih toliko. Polovica bi bila ravno prav. Drugo pa je ta neokusna partitokracija, ki volilca odvrača, da bi sploh šel na volitve. Zakaj bi sploh šel, če so se partijski vrhovi že vse zmenili?

  4. Opustite vsako upanje, vi, ki ste že v peklu.

    Slovenska levica, ki ima zaenkrat s kolaborantskimi strankami ustavno večino, si s spremembo volilnega sistema ne bo žagala veje, na kateri udobno sedi.

    Ni rešitev v popravkih obstoječega prirejenega proporcionalnega volilnega sistema in ne v preferenčnem glasu.

    Rešitev je le v eno ali dvokrožnem večinskem volilnem sistemu in v radikalnem zvišanju parlamentarnega praga.

    Samo to bi pripeljalo do preglednega političnega sistema, odprlo vrata pravi demokraciji in zdravemu tekmovanju programov posameznih strank ter zaostrilo odgovornost za vodenje države.

    Namesto vsega tega nam bo razprava o volilnem sistemu odnesla le dragoceni čas in nas še bolj oddaljila nujne reforme volilnega sistema ter nas zablokirala v trenutni politični kloaki..

      • Čim se oglasiš, ga že polomiš.

        Zaradi pomanjkljive oziroma nikakršne krščanske izobrazbe ne ločiš med rajem in nebeškim kraljestvom.

        Raj je namenjen poštenim desničarjem, nebeško kraljestvo pa levičarjem, ki so ubogi na duhu.

  5. Edina prava rešitev je večinski sistem. Podrobnosti,ali enokrožni ali dvokrožni , so stvar “kupčkanja”.
    Omembe vredno je le volitev predsednika vlade in ministrov.Predsednik vlade dobi mandat in se sam odloča,kdo bo v njegovi ekipi.Brez “soglasja” DZeja ! Predsednik vlade odgovarja DZeju za vse !!
    Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev je dovolj enodomni parlament.
    Predsednika države se voli tako kot dosedaj.Imel pa bi pooblastilo izreči veto na določene zakone,ki jih sprejema DZ.
    Velikost parlamenta v Sloveniji,bi morala slediti številu prebivalstva in realni ekonomski moči.Današnje število poslancev je preveliko.Optimalna številka bi bila (maksimalno) 70 poslancev.
    Referendum bi moral dobiti večjo veljavo.Določeni bi morali biti “referendumski dnevi”.Največ trije na leto
    Skratka,vse bi morali poenostaviti,narediti bolj pregledno,razumljivo in povečati odgovornost.
    Ljudje bi morali čutiti in vedeti,da odločajo!

Dodaj odgovor za Dvom, ki skuša ohranjati ustavno in demokratično sporni sorazmerni volilni sistem ter z njim "zabetonirani" politični "status quo" Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime