Predlogi volilnega sistema - bo moč volivca res večja?

POSLUŠAJ ČLANEK
Ponovno se je odprla debata o volilnem sistemu, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je trenutno volilni sistem neprimeren oziroma je potrebno urediti neskladja med 88 okraji. Sedaj je naloga zakonodajalca, da uredi neustavno stanje in predlaga rešitev.

Zanimivo se je večina strank s celotne politične mavrice poenotila, da okraje ukinemo in uvedemo neko obliko preferenčnega glasu. Nihče, vsaj trenutno, javno ne zagovarja, da bi se lotili procesa preoblikovanja okrajev in prilagoditve morda celo števila poslancev, če je to potrebno. Morda bi se pokazalo, da potrebujemo manj okrajev in manj poslancev. Ali pa več.

Preferenčni glas, kot pravi politika


Vse stranke utemeljujejo svoje stališče, da bi s tem imel volivec več neposredne moči, koga si želi videti v državnem zboru, saj bi njegov glas neposredno odločal o tem. Preferenčni glas volivcu daje večjo težo in več možnosti pri odločanju, kateri od kandidatov posamezne stranke bo na koncu postal poslanec. Vsaj tako nas prepričuje aktualna politika.

Volilni okraji naj bi do sedaj dajali več moči stranki, saj stranka določa kdo kandidira v katerem okraju in tako definira možnosti za uspeh določenemu kandidatu vnaprej. Podpora strankam v okrajih je namreč predvidljiva, saj poznamo rezultate vseh prejšnjih volitev. Pri tem imajo dejansko večjo moč politične stranke, saj so volivci ene stranke primorani voliti tistega kandidata, ki jim ga v okraj postavi stranka.

Vendar pa pri tej problematizaciji lokalnosti kandidata "pozabljajo", da obstajajo še volilne enote, ki naj bi ostale na svojem mestu. V Sloveniji jih imamo 10 in tudi meja teh so zanimivo zarisane.
Delati na prepoznavnosti v domačem kraju oziroma znotraj istega volilnega okraja je veliko lažje za kandidata z omejenim časom in sredstvi.

Preferenčni glas, kot pravi kandidat


Volilne enote še vedno ostajajo manever, kako stranka vnaprej določi usodo določenim kandidatom. Saj podpora strank po volilnih enotah tudi ni enaka in je lahko velik dejavnik. Kandidat tako, če ga stranka ne postavi v "pravilno" volilno enoto, tudi nima možnosti za izvolitev, kot jih ni imel pri okraju. Oziroma ima pri tem še manjše možnosti.

Namreč delati na prepoznavnosti v domačem kraju oziroma znotraj istega volilnega okraja je veliko lažje za kandidata z omejenim časom in sredstvi. Biti lokalno prisoten, biti viden je veliko lažje in zahteva manj vložka, kot graditi na neki regionalni prepoznavnosti. Tako pač moč stranke prenesemo z lokalne ravni na regionalno raven.

Obenem pa utrdimo strankarsko disciplino in strukturo, saj kandidati, ki jih stranka ne bo promovirala na ravnih volilnih enot, ne bodo imeli možnosti za izvolitev. Nekdo, ki je sedaj zelo prepoznaven v svojem okraju in lahko iz te "baze" dela na tem, da bo izvoljen kot poslanec; bo naenkrat soočen s tem, da ne bo nikoli segel dovolj visoko v svoji prepoznavnosti, da bi lahko bil izvoljen.

Strankarsko vodstvo, tako kot do sedaj, odloča o širši medijski pojavnosti, o intervjujih, o oglasih na regionalnih in nacionalni televiziji in radiu. In da bo kandidat izvoljen na regionalni ravni, bo od tega še veliko bolj odvisen, kot je sedaj. Kar pomeni, da bo prepoznavnost aktualnih zasidrana in bodo kakršnakoli "presenečenja" še manj verjetna. Vsaj pri zmerno stabilnih strankah.
Ideja o ukinitvi okrajev diši podobno kot je ideja, da se ukine župane-poslance. Rezultat je bil strel v koleno za desnico.

Raziskava vseh alternativ


Ideja o ukinitvi okrajev diši podobno kot je ideja, da se ukine župane-poslance. Rezultat je bil strel v koleno za desnico. In SLS je bila žrtev te odločitve. Potrebna je resna analiza, ali bi bila taka odločitev strel še v drugo koleno uravnoteženosti med podeželjem in mesti.

Če to uravnoteženost žrtvujemo zato, da bo strankarskim štabom lažje ostati pri koritu in se ni potrebno ukvarjati s terenom, pa je izjemno kratkovidno. Ni presenetljivo, le kratkovidno. Sploh na desnici, ki ima tradicionalno zvesto volilno bazo na podeželju.

Morda je potrebno obrniti ta usmerjen pogled in raziskati vse možne alternative. Bi se lahko premaknili bolj v smer britanskega modela močnih lokalnih poslancev, ki morajo za svojo izvolitev delati zelo lokalno. Ali pa morda ukinemo kar vse regionalne in lokalne omejitve ter izbiramo med 88 kandidati. Če jih potem seveda potrebujemo toliko ...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30