Predavanje za mariborske učitelje v srbščini. Pa saj 70% učiteljev zna srbsko! Je tak odnos do slovenščine pravi?
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred začetkom novega šolskega leta je Poslovna skupnost osnovnih šol Maribor (PSOŠ) organizirala predavanje psihoterapevta Zorana Milivojevića za učitelje. Predavanje je, na presenečenje udeležencev, potekalo v srbskem jeziku. Udeleženci predavanja odločitev organizatorja, da ni poskrbel za prevod jemljejo kot "ignoranco do učiteljev in do uradnega jezika."
To je bilo sicer že drugo predavanje v organizaciji PSOŠ, ki je potekalo v srbskem jeziku, za prevod v slovenski jezik pa ni bilo poskrbljeno. Prvo tako predavanje je potekalo leta 2016, predaval pa je nevrologa Ranko Rajović.
Nestrinjanje z jezikom predavanja so učitelji pokazala tako, da so protestno zapustili predavanje. Organizatorji pa so to razumeli kot njihovo pomanjkanje kulture. Kot je za Žurnal24 povedala predsednica PSOŠ in učiteljica slovenščine na eni od mariborskih osnovnih šol Lidija Todorović "je kar nekaj učiteljev med predavanjem zapustilo dvorano, a se je enako zgodilo tudi lani in predlani in prejšnja leta, ko so predavatelji predavali v slovenščini in smo to pripisali pomanjkanju kulture in morda stiski ali slabi organizaciji zaradi parkiranja, želje po kavici s prijateljico ipd."
Zakonodaja s področja rabe slovenščine v javnosti je sicer jasna in določa, da morajo predavanja, ki so za učitelje obvezna, potekati v slovenščini oziroma mora biti za prevod v slovenščino ustrezno poskrbljeno. Tak je bil tudi odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede predavanj v Mariboru. Predavanje je bilo sicer obvezno le za tiste učitelje, katerih ravnatelji so izobraževanje določili kot obvezno.
V bran PSOŠ pa so stopili nekateri ravnatelji z argumentacijo, da se nihče od učiteljev ni pritožil nad jezikom predavanja. Ravnatelj OŠ Malečnik Rudolf Sedič je za Žurnal komentiral, da njega osebno jezik predavanja ni motil, prav tako pa ni motil učiteljev iz njegove šole. "Iz razgovora z njimi sem razbral, da jih jezik ni motil, saj vsi razumejo srbsko! Večina se ga je tudi učila v šoli."
Predsednica PSOŠ pa je glede razumevanja srbščine povedala še, da lahko znanje jezika za mlajše kolege predstavlja problem, a so, glede na starostno strukturo učiteljev, ki so se v 70% v osnovni šoli učili srbohrvaščine, odločili, da to ne bi smela biti prevelika ovira.
V začetku poletja pa se je glede rabe slovenščine v vzgoji in izobraževanju vnel nov boj. Tokrat glede rabe angleščine v znanstveno-raziskovalnih krogih. Debato je ponovno začel predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je predvidel, da bi se na razpise za financiranje projektov, zainteresirani v celoti prijavljali v angleškem jeziku. Argument za to spremembo naj bi bil v tem, da projektno dokumentacijo pregledujejo tuji strokovnjaki, poleg tega pa bi zaradi izogiba prevajanjem postopek tekel hitreje.
Predlog je sprožil val polemik v znanstvenoraziskovalnih krogih, najglasnejši pa so prav slovenisti s Filozofske fakultete v Mariboru. Dr. Marko Jesenšek je ob tem izpostavil, da ravno ob 100 obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani, kjer so prva predavanja potekala v slovenskem jeziku, ponovno čutimo težnje po uvajanju angleščine kot učni jezik.
"Kako je mogoče, da rektorji in dekani slovenskih državnih univerz dovoljujejo predavanja slovenskih profesorjev, ki jih morajo slovenski študenti poslušati v tujščini? Kako je mogoče, da slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah zahtevajo od slovenskih študentov, da pripravljajo seminarske naloge v angleščini? Kako je mogoče, da se na slovenskih univerzah od slovenskih študentov zahteva, da pri seminarskih nastopih (in celo na izpitih) uporabljajo angleščino," je za Večer komentiral Jesenšek. Ob tem je Jesenšek problematiziral tudi izvedbe konferenc na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki so v celoti potekale v angleščini.
Poleg Javne agencije za raziskovalno dejavnost pa so poskusili s širšim uvajanjem angleščine tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Novelo Zakona o visokem šolstvu so utemeljili s tem, da uvajanje angleščine ne ogroža ustavno določene zaščite slovenščine in pomeni zgolj izvajanje ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Taki spremembi so akademski krogi močno nasprotovali. Dr. Boris A. Novak in dr. Dean Komel pa sta napisala protestno pismo v katerem ministrstvo obtožujeta, da nam sporoča, da slovenščina ne omogoča svobode znanstvenega raziskovanja in umetniškega izražanja.
To je bilo sicer že drugo predavanje v organizaciji PSOŠ, ki je potekalo v srbskem jeziku, za prevod v slovenski jezik pa ni bilo poskrbljeno. Prvo tako predavanje je potekalo leta 2016, predaval pa je nevrologa Ranko Rajović.
Nestrinjanje z jezikom predavanja so učitelji pokazala tako, da so protestno zapustili predavanje. Organizatorji pa so to razumeli kot njihovo pomanjkanje kulture. Kot je za Žurnal24 povedala predsednica PSOŠ in učiteljica slovenščine na eni od mariborskih osnovnih šol Lidija Todorović "je kar nekaj učiteljev med predavanjem zapustilo dvorano, a se je enako zgodilo tudi lani in predlani in prejšnja leta, ko so predavatelji predavali v slovenščini in smo to pripisali pomanjkanju kulture in morda stiski ali slabi organizaciji zaradi parkiranja, želje po kavici s prijateljico ipd."
Zakonodaja s področja rabe slovenščine v javnosti je sicer jasna in določa, da morajo predavanja, ki so za učitelje obvezna, potekati v slovenščini oziroma mora biti za prevod v slovenščino ustrezno poskrbljeno. Tak je bil tudi odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede predavanj v Mariboru. Predavanje je bilo sicer obvezno le za tiste učitelje, katerih ravnatelji so izobraževanje določili kot obvezno.
V bran PSOŠ pa so stopili nekateri ravnatelji z argumentacijo, da se nihče od učiteljev ni pritožil nad jezikom predavanja. Ravnatelj OŠ Malečnik Rudolf Sedič je za Žurnal komentiral, da njega osebno jezik predavanja ni motil, prav tako pa ni motil učiteljev iz njegove šole. "Iz razgovora z njimi sem razbral, da jih jezik ni motil, saj vsi razumejo srbsko! Večina se ga je tudi učila v šoli."
Predsednica PSOŠ pa je glede razumevanja srbščine povedala še, da lahko znanje jezika za mlajše kolege predstavlja problem, a so, glede na starostno strukturo učiteljev, ki so se v 70% v osnovni šoli učili srbohrvaščine, odločili, da to ne bi smela biti prevelika ovira.
Boj proti rabi angleščine na univerzah
V začetku poletja pa se je glede rabe slovenščine v vzgoji in izobraževanju vnel nov boj. Tokrat glede rabe angleščine v znanstveno-raziskovalnih krogih. Debato je ponovno začel predlog Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je predvidel, da bi se na razpise za financiranje projektov, zainteresirani v celoti prijavljali v angleškem jeziku. Argument za to spremembo naj bi bil v tem, da projektno dokumentacijo pregledujejo tuji strokovnjaki, poleg tega pa bi zaradi izogiba prevajanjem postopek tekel hitreje.
Predlog je sprožil val polemik v znanstvenoraziskovalnih krogih, najglasnejši pa so prav slovenisti s Filozofske fakultete v Mariboru. Dr. Marko Jesenšek je ob tem izpostavil, da ravno ob 100 obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani, kjer so prva predavanja potekala v slovenskem jeziku, ponovno čutimo težnje po uvajanju angleščine kot učni jezik.
"Kako je mogoče, da rektorji in dekani slovenskih državnih univerz dovoljujejo predavanja slovenskih profesorjev, ki jih morajo slovenski študenti poslušati v tujščini? Kako je mogoče, da slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah zahtevajo od slovenskih študentov, da pripravljajo seminarske naloge v angleščini? Kako je mogoče, da se na slovenskih univerzah od slovenskih študentov zahteva, da pri seminarskih nastopih (in celo na izpitih) uporabljajo angleščino," je za Večer komentiral Jesenšek. Ob tem je Jesenšek problematiziral tudi izvedbe konferenc na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki so v celoti potekale v angleščini.
Poleg Javne agencije za raziskovalno dejavnost pa so poskusili s širšim uvajanjem angleščine tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Novelo Zakona o visokem šolstvu so utemeljili s tem, da uvajanje angleščine ne ogroža ustavno določene zaščite slovenščine in pomeni zgolj izvajanje ustavno zagotovljene svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Taki spremembi so akademski krogi močno nasprotovali. Dr. Boris A. Novak in dr. Dean Komel pa sta napisala protestno pismo v katerem ministrstvo obtožujeta, da nam sporoča, da slovenščina ne omogoča svobode znanstvenega raziskovanja in umetniškega izražanja.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
8 komentarjev
Kraševka
Zakaj pa za taka predavanje sploh povabimo Srba? Ali nimamo nobenega v Sloveniji?
Če ga imamo, pa je nezaslišano, da vabimo nekoga, ki nas žali, če ne predava v našem jeziku.
Prav sigurna sem, da če bi šel Slovenec v Beograd predavat, bi moral govoriti v SRBŠČINI ali pa v angleščini.
Vse kaže, da Slovenci še vedno nimamo svoje države.
To se pokaže tudi pri ŽUPANIH, v Mariboru so preganjali Slovenca Kanglerja, da sedaj lahko tam vlada Srb. Enako je v Ljubljani.
Slovencsm ob 14,37
Popolnoma se z vami strinjam.
To kar se je zgodilo je nasprotju z našo zakonodajo. NEKDO mora tu kazensko odgovarjati. Toda predsednik vlade bi moral tudi nekaj reči in odstaviti ministra za ŠOLSTVO. če tega ne bo, pa naj Šarec sam odstopi.
Primorci smo pod fašizmom trpeli, ker ni bilo dovoljeno uporabljati SLOVENŠČINE. Toda, da nas nekdo zaničuje, kot prišlek, v naši domovini, pa je nezaslišano, žaljivo in za organizatorja KAZNIVO.
Jože Kržič
Ja, se je zgodilo. Znameniti sociolog dr. Goričar je še svinčenih socialističnih časih predaval na nekem simpoziju v Beogradu. V slovenskem jeziku. Kmalu so ga utišali, češ, naj govori srbsko, da ga razumejo. Ni se zmedel. Naprej je predaval v francoščini.
MEFISTO
O njegovi znamenitosti bi se tudi dalo govoriti.
MEFISTO
Angleščina že, srbščina pa ne, čeprav pravijo Srbi, govori srbsko, pa te bo razumel ves svet- med Drino in Moravo.
debela_berta
A ti sploh znaš kaj angleško?
lukaab
izgnat priseljence iz slovenije ! hrvati so imeli prav !
slovenc sm
Zdaj bo pa treba narediti red. Vsaka javna inštitucija v Sloveniji mora po ustavi izvajati svoje dejavnosti v slovenskem jeziku. To piše v Ustavi. Slovenščina je uradni jezik v Republiki Sloveniji. Vse ostale pripombe in mnenja so brezpredmetna.
Lahko se organizira predavanje v tujem jeziku, pri čemer pa mora biti organizirano simultano prevajanje v uradni jezik. Lahko se tudi organizira predavanje tujega predavatelja npr. na Univerzi vendar pa se to najavi kot vabljeno predavanje v tujem jeziku.
In to velja za vse tuje jezike. V tem konkretnem primeru gre za evidentno kršitev zakona saj ni samoumevno, da vsi razumejo nek določen jezik in so zato prikrajšani. Ne razumem desnih političnih strank, zakaj so tiho in ne pomagajo pri organizaciji zasebnih tožb zoper takšna početja.
AlojzZ
Ja, tako je, ko narod izumira.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.