Pred volilnim torkom: kako tik pred ciljno črto kaže Trumpu in Bidenu?

Embed from Getty Images

Zadnji vikend sta oba kandidata za predsednika ZDA izkoristila za nagovarjanje volivcev. Tako Trump, kot tudi Biden prirejata še zadnja zborovanja v ključnih državah (Pensilvanija, Florida, Michingan, Iowa).

Medtem ko ima Biden že mesece konstanto podporo na nacionalni ravni, ankete v ključnih državah kažejo, da bo bitka tesnejša, kot bi lahko pričakovali.

Pišemo tudi o najpomembnejših demografskih skupinah, ki še lahko rešijo Trumpa pred porazom in tem, kaj se bo zgodilo, če v torek ne bo znan zmagovalec. 

Glede na raziskave javnega mnenja je zelo naravno pričakovati suvereno zmago Joe Bidna. Povprečno mu ankete kažejo med 7 in 8 odstotnih točk prednosti na nacionalni ravni. Nekatere medijske hiše napovedujejo večjo, dvomestno prednost, sploh v zadnjem tednu pa se pojavljajo ankete, kjer je prednost Bidna le nekaj odstotnih točk. Dan pred volitvami so pri Investor’s Business Daily namerili le še 3,2 % prednosti Bidna pred Trumpom. Kljub temu pa simulacija Economista Trumpu pripisuje le 5 % možnosti, da premaga svojega izzivalca.

https://twitter.com/realDonaldTrump/status/1323149317394366465?s=20

Ker pa imajo v ZDA elektorski sistem (ki smo ga razložili v članku), ne zmaga tisti, ki zbere največ glasov, ampak tisti, ki izbere največ elektorskih glasov. Hillary Clinton je pred štirimi leti na nacionalni ravni zbrala kar 3 milijone več glasov, pa je vseeno zmagal Trump. Analitiki zato ocenjujejo, da mora Biden za zmago prepričati okoli 5 % več Američanov, da bi si zagotovil zmago med elektorski glasovi. Prednost v glasovih gre predvsem na račun zveznih držav z veliko prebivalstva, ki praviloma močno podprejo demokrate (Kalifornija, New York in Illinois), a visoka podpora ne vpliva na elektorske glasove – tam je pomembna le zmaga.

Ankete so drugačne v ključnih državah

Bidnova prednost v anketah je znatno manjša v ključnih državah, ki so potrebne za zmago v elektorskem volilnem sistemu. Tam rezultati anket zelo variirajo (odvisno od izvajalca), a redke ankete pokažejo prednost kateregakoli kandidata za več kot 5 %.

Med te države spadajo južne, tradicionalno republikanske zvezne države, kjer je Bidnova prednost večinoma pod 2 % (Florida, Severna Karolina, Georgia), večja (okoli 7 %) pa je v Arizoni, Pensilvaniji in zveznih državah ob velikih jezerih (Minnesota, Michigan in Wisconsin), kjer je Trump s svojim rezultatom pred štirimi leti presenetil. Med tesnimi državami sta še Iowa in Ohio.

Volitve se bodo odločile v Pensilvaniji

Analitiki so skoraj soglasni, da bo najbolj odločilna zvezna država Pensilvanija (20 elektorskih glasov). Simulacija Economista tej zvezni državi pripisuje kar 36 % možnosti, da bo odločilna v bitki za Belo hišo. Zadnje mesece so ankete pripisovale stabilno prednost Bidna, sam je tukaj naredil največ predvolilnih zborovanj (njegova rojstna država Delaware meji na Pensilvanijo).

V Pensilvaniji je v industriji hidravličnega lomljena približno 26 tisoč ljudi, s to industrijo pa je povezanih več kot pol milijona delovnih mest. Vir: Pixabay

V zadnjih tednih pa se situacija v tej državi spreminja, saj gre za državo, kjer je veliko delovnih mest povezanih s hidravličnim lomljenjem (frackingom), ki ga želijo demokrati, na čelu s predsedniškim kandidatom, prepovedati.

Rezultat bi lahko obrnili tudi nedavni izgredi v Philadelphiji, ki so sledili streljanju na Walterja Wallaca ml., ki je z nožem napadel policista. Kljub ignoriranju razmer s strani osrednjih medijev bi to lahko tehtnico nagnilo v Trumpovo korist, ki kliče k obvladovanju razmer (Law and Order), Američani pa so siti razbijanja po vsakem (tudi upravičenemu) policijskem streljanju.

https://twitter.com/realDonaldTrump/status/1318729232483168257

Skiti Trumpovi volivci

Da pa ankete ne odražajo realnega stanja, opozarjajo nekateri republikanski volivci. Spomin na leto 2016 je še vedno živ, ko so skoraj vse ankete napovedovale zmago demokratke Hillary Clinton. Hkrati pa je potrebno opozoriti, da je ravno zaradi dogodkov izpred štirih let večina anketnih hiš bistveno spremenila svojo metodologijo.

Še tako dobre ankete pa ne morejo zajeti skritih Trumpovih volivcev, tj. volivcev, ki ne želijo povedati, da bodo volili Trumpa, predvsem zaradi splošne nastrojene klime in kulture ignoriranja (»cancel culture«), ki onemogoča argumentirano debato. Gre za volivce desno in levo od sredine, ki sicer niso navdušeni nad Trumpom, a bolj od tega zavračajo levo politiko demokratske stranke (zdravstvo, davki, imigracija …), ker pa je vsak podpornik Trumpa označen za fašista, si taki volivci tega ne upajo povedati na glas. Nihče ne ve, koliko je takih volivcev, če želi Trump zmagati volitve, pa bi moralo takih volivcev biti kar precej.

Da bi takih volivcev bilo lahko nezanemarljivo, pa kaže anketa Gallupa, ki je pokazala, da kar 56 % Američanov meni, da živi bolje pod Trumpom, kot so štiri leta nazaj (in to kljub pandemiji). To je bistveno več kot so namerili po zadnjem Bushevim mandatu (42 %) in obema mandatoma pod predsednikom Obamo (45 in 47 %).

Odločilne demografske skupine

Trump je pred štirimi leti zanesljivo osvojil glasove najstarejših Američanov (53:44). V tej populaciji zdaj izgublja. Ti volivci naj bi mu zamerili (ne)obvladovanje pandemije, v rahli prednosti je Biden (49:48).

Angažma slavnih oseb na socialnih omrežjih bi lahko povzročil večjo volilno udeležbo med mladimi, ki imajo izrazito levo-liberalne poglede. Trumpa bi podprlo manj kot tretjina (29:59) vprašanih med 18 in 29 let. Trump izgublja tudi pri belopoltih ženskah iz predmestnih okoljih, njegova baza (belopolti moški med 45 in 65 let) pa je nekoliko stabilnejša.

Trump pa pridobiva pri dveh demografskih skupinah, kjer tega ne bi pričakovali: pri temnopoltih in Latinoameričanih. Obe skupini, ki običajno močno podprejo demokrate, sta zelo pomembna populacija v ključnih državah.

Trumpovo sprejetje kazenske reforme je privedlo do izpustitve mnogih temnopoltih, ki so prestajali kazen zaradi blažjih prekrškov (posedovanje droge), izgredi »Black Lives Matter« pa so prizadeli večinoma revne predele mest, kjer prevladujejo Afroameričani. Če temu dodamo še rekordno brezposelnost pred epidemijo, bi se prav lahko zgodilo, da bi Trump prepričal več temnopoltih, kot jih je pred štirimi leti (8 %), trenutne ankete pa kažejo, da je ta odstotek bistveno večji (okoli 30 %).

Latinoameričani bodo lahko odločilni na Floridi in v Arizoni. Vir slike: zajem zaslona, latinos.donaldjtrump.com

Podobno je pri Latinoameričanih, ki so pred štirimi leti Trumpa podprli v 28 %, tokrat bi bila ta podpora 35 %. Trumpu bi to lahko prineslo zmago na Floridi in v Arizoni. Zakaj je tako? Težko je prepričati begunce iz Kube in Venezuele, ki so zaradi avtoritarnih režimov morali zbežati, da bo pa v ZDA “demokratični socializem” deloval, kot to skuša prikazati demokratska stranka.

Hkrati je veliko Latinoameričnov zavednih katoličanov, kjer odloča Trumpovo nasprotovanje splavu in imenovanju konservativnih vrhovnih sodnikov. Pomembno je tudi vprašanje imigracije – za tiste, ki so prišli do ameriškega državljanstva po konvencionalni poti, je težko razumeti Bidnove načrte o takojšnji legalizaciji 11 milijonov nelegalnih priseljencev.

Bomo v torek sploh izvedeli končne rezultate?

V primeru da Biden ne zmaga suvereno na Floridi in/ali Pensilvaniji, lahko pričakujemo, da v torek zmagovalec volitev še ne bo znan. Da se bo to zgodilo, meni tudi skoraj dve tretjini Američanov v anketi Quinnipiaca. Veliko Američanov namreč zaradi epidemije voli po pošti, nekatere zvezne države pa bodo sprejemale glasove tudi do sedem dni po volilnem torku.

Dlje časa, ko bodo Američani čakali na volilni izid, bolj nelegitimne bodo videti volitve, ob tesnem izidu pa si lahko obetamo pritožbe na volilne komisije in na sodišča zveznih držav. Lahko bi se celo zgodilo, da bo, podobno kot pred 20 leti (Bush vs. Gore), o predsedniku ZDA odločalo vrhovno sodišče.

Kaj pa če bo elektorski rezultat 269:269?

Za zmago mora kandidat zbrati 270 glasov elektorskega zbora, zaradi izenačenega rezultata pa se lahko celo zgodi, da bi bila kandidata izenačena z 269 glasovi. To bi se zgodilo v primeru, da med ključnimi državami Trump zmaga na Floridi, S. Karolini in Pensilvaniji, Biden pa zmaga v Arizoni, Wisconsinu, Michiganu in Minnesoti. V primeru izenačenja bi o predsedniku odločal predstavniški dom, kjer pa bi prav tako bilo zelo izenačeno, saj se glasuje po delegacijah in ne po strankarski pripadnosti kongresnikov. Podpredsednika bi določili v senatu.

Podjetja se pripravljajo na izgrede

Podobno kot smo opazovali pred “mirnimi protesti” Black Lives Matter, tudi pred volitvami lastniki trgovin nabijajo deske na svoje izložbe, da bi jih zaščitili pred vandalizmom. Lastniki malih trgovin vedo, da levica ne bo prenesla morebitne zmage Trumpa. Ulice polne izgrednikov je pričakovati tudi ob nejasnem izidu.

Ob relativno tesnem Trumpovem porazu je pričakovati, da bodo republikanci vseeno obdržali tesno večino v senatu. Ta večina pa je verjetno edino varovalo pred temeljitimi spremembami institucionalne ureditve ZDA, ki jo načrtuje levi blok demokratske stranke (razširitev sodišča, dodajanje zveznih držav ipd.)

Joe Biden kopiral govor Hillary Clinton

Demokratskega predsednika so v dnevih pred volitvami dobili pri plagiatorstvu govora od takrat senatorke, Hillary Clinton:

12 komentarjev

  1. Še en “poznavlec” ameriške politike, ki si dela skrbi z ameriškimi volitvami.

    Naj se Andrej Stopar še tako trudi, celo tako, da mu bo spodnja čeljust padla s tečajev, predsednika ne bodo volili Slovenci, temveč, upam, nekoliko bolj pametni Američani.

    Večina Američanov namreč še tega ne ve, da lahko Slovenijo z dobrim povečevalnim steklom celo najdeš na globusu.

  2. Upam, da se bo zgodilo tako, kot pred štirimi leti.

    Vsi so napovedovali zmago Clintonove, pa je zmagal Trump.

    Ko je že bila razglašena zmaga, pa je dopisnik iz Slovenije, Žitnik, še vedno hvalil Clintonovo in blatil Trumpa.
    Žitnik mi je zgledal, kot, da nima vse “pospravljeno na podstrešju”.
    Stopar je malo boljši od predhodnika, pa vendar, ko govori o Trumpu, res njegova usta (ne z besedo) ampak s kretnjo, povedo kaj si misli. Levičar pač ne more iz svoje kože.

  3. Težko je kja drugega reči , kot to: Amerika je v globoki krizi.
    Če med 300 miljoni ljudi ni mogoče najti dinamičnejšega, mlajšega in aktivnejšega protikanidata Trumpu, kot je starikavi Baiden, je to tragedija.
    Demokrati so poiskušali z vsem: s komunistom, s homoseksulacem, z ženskami in vso levičarsko navlako, na koncu so pristali pri ostarelemu Baidnu. Tik pred koncem so mu dodali zamorko, ki naj ga reši. kot podpresdsednica.
    Če malo bolj realno pogledamo, so demokrati žrtve lastne idelogije, lastnih prevar in so na koncu ostali z Baidnom, ki je sam velika prevara.

  4. Me prav zanima rezultat volitev. Pri nas večinoma mediji zamolčijo ali pa sploh ne vedo, da je elektorski način volitev drugačen od našega in da rezultate splošnih anket še ne moreš kar preslikati v končne rezultate. To je tudi bil razlog za poraz demokratov na zadnjih volitvah.

  5. Za ZDA ni največji problem in niti dolgoročna rešitev kdo bo predsednik. ZDA so namreč že povsem zavozile veliko let nazaj. Problem pa je isti kot v Evropi in to je nataliteta v nekoč najpomebnejši oz. gonilni sili razvoja to je belih protestantih. V Ameriki se v večini mest slabo počutiš saj belega človeka razen turistov sploh več ne vidiš. Fakulteta v Clevelandu, na kateri je bilo še pred 30 let cca 30 % slovencev je danes pretežno črna.
    ZDA drži skupaj le še vojska, njena pot je tipična pot velesile v zatonu, ki se lahko prav kmalu sprevrže v žarišče nemirov in nestabilnosti.
    Kot Slovenec pa si zaradi Melanie želim da bi zmagal Trump, še bolj pa si želim, da bi naša diplomacija znala izkoristiti to dejstvo tudi za neposredne koristi Slovenije in ne zgolj za ideološko nabivanje kako se strinjamo z politiko Trumpa. Mislim da je to bilo tudi strateško izhodišče JJ ko je twitnil v podporo našemu zetu.

Komentiraj