Stavkajoči novinarji in predstavnica vlade skupaj pozivajo vodstvo RTV k odstopu. To odgovarja: novinarji, pridite v službo in delajte, nihče vam nič noče

Foto: Bor Slana, STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Del zaposlenih na RTV Slovenija danes znova stavka, gre že za četrti stavkovni dan. Ker je stavkajočih le del zaposlenih, preostanek pa je normalno opravljal svoje delo, program RTV Slovenija ni doživel bistvenih krnitev, kar je močno ujezilo stavkajoče, ki so na stavko, kot pravijo, celo pripeljali delovno inšpekcijo.

Osrednji pogajalec na strani vodstva Rajko Gerič obžaluje, da je do stavke prišlo kljub intenzivnim pogajanjem, vendar ugotavlja, da stavkajočih koraki naprej ne zanimajo in da več kot se pogovarjati in ponujati rešitev ne morejo, da pa del stavkovnih zahtev enostavno ni smiseln in onemogoča pogajanja, na katera so sicer še naprej pripravljeni, saj je dobrobit RTV Slovenija interes njih vseh.

Z ramo ob rami s stavkajočimi novinarji pa je danes stala tudi predstavnica vlade, ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je dejala, skupaj z njimi deli frustracijo in je jezna ter poziva vodstvo k odstopu. Podporo stavkajočim sta izrazili tudi vladni stranki Svoboda in Levica. 

»Stavkam, ker je javni RTV okupirala klika diletantskih političnih aparatčikov, v ospredju z naspidiranimi povzpetniki, ki izkoriščajo priložnost, ki je nikoli ne bi dobili, če bi štela kakovost njihovega dela.« S temi prebranimi besedami zaposlenega Boštjana se je začel večerni shod stavkajočih pred stavbo Televizije Slovenija. »In stavkajoči se povsem strinjamo,« zaključi povezovalka dogajanja pred nekaj več kot stoglavo množico zbranih, vključno s kulturno ministrico Asto Vrečko. 

https://twitter.com/Nacvrckan/status/1643361468287537157

Gerič: Sindikat stoji na mestu. Koraki k rešitvi ga ne zanimajo


Gre za četrti stavkovni dan – dan, ko del novinarjev RTV Slovenija ne dela, ampak javno opozarja na svoje zahteve, pri čemer se dve od osmih nanašata na odstop generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha in predsednika Programskega sveta RTV Petra Gregorčiča.

»Ne more biti stavkovna zahteva odstop vodstva. To ni stvar stavkovnih pogajanj, to skušam dopovedati kot pogajalec,« pa med drugim pravi Rajko Gerič, odgovorni urednik informativnega programa na drugem programu Televizije Slovenija, ki je v imenu vodstva prevzel stavkovna pogajanja kot glavni pogajalec.

Preostale zahteve se nanašajo na spoštovanje novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, dogovor o kadrovski politiki, dvig plač in plačano stavko.

»Skušam doseči sporazum, da bi bilo zaposlenim bolje,« medtem dodaja novinarski veteran Gerič, tudi sam dolgoletni novinar RTV, ki je sicer zadnjih enajst let delal na Planet TV in TS Media. Ocenjuje, da za stavko ni nobenega razloga. »Vodstvo ustrezno odgovarja, očitno pa koraki naprej sindikata ne zanimajo. Dokler bodo stali na mestu, se ne moremo premakniti naprej. Več kot ponujati sporazuma ne moremo.«

Novinarska svoboda ali kaos


Da pogajanja niso prinesla prav nobenega napredka, pa je prepričana Helena Milinković, novinarka in glavna pogajalka na strani stavkajočih. »Med pogajalsko skupino in vodstvom zeva globok prepad pri razumevanju novinarske in uredniške avtonomije in profesionalnih standardov. Zato nismo mogli zbližati stališč,« je povedala zbranim stavkajočim. Kot pravi, novinarji doživljajo pritiske in zastraševanja, institucija, v kateri dela, pa je politično ugrabljena in bi se morala »ubraniti programskega in nadzornega sveta.«

»Toliko svobode, da vsak počne kar hoče, v tej hiši še ni bilo,« pojasnjuje Gerič, ki je 21 let delal na RTV Slovenija, in ugotavlja, da ni problem svoboda, ampak to, da nekateri ne razumejo razdelitve vlog. »Nekateri ne dojemajo vlog. Naloga vodstva je, da vodi, naloga urednikov, da urejajo oddaje, naloga novinarjev pa, da delamo dobre prispevke. Tukaj pa bi vsak bil malo vodstvo, malo urednik in malo novinar, kot komu paše, in tako noben medij ne more funkcionirati.«

Če bi se resno pogajali, bi večino zahtev sindikata že rešili


»Medtem ko javnost obveščamo, da poteka stavka, uresničujemo pravico do obveščenosti. Žal je ta informacija do zdaj cenzurirana,« potoži Milinkovićeva, ki je prepričana, da potekajo posegi v program in vsebine in to na samovoljen in nestrokoven način. »Kršijo se programski standardi, kadrovanje poteka netransparentno, medij se kadrovsko in finančno izčrpava, slabša se ugled javnega servisa, delovne razmere se slabšajo za vse,« še nadaljuje kritiko.

Da so tam zaradi javnosti, da pripravijo dober program za javnost, se z njo strinja tudi Gerič, ki ocenjuje, da so se delovni pogoji izboljšali. »Novinarske ekipe niso podhranjene. Bilo je precej zaposlitev novih novinarjev, zato je zdaj lažje delati. S takšno ekipo bi lahko naredili še več programa,« je prepričan. Kot pravi, je v začetku svoje kariere delal precej več, se pa strinja, da je treba poskrbeti za stabilnost in da je prav, da so se normativi znižali glede na tiste pred tridesetimi leti.

Javno opozori tudi, da je na mizi umik opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja novinarjem, ki so v znak protesta lani vstopili v studio ob koncu oddaje Slovenska kronika. To je namreč ena glavnih zahtev pogajalske, ki dejanje razume kot ustrahovanje. »Imam pooblastilo vodstva, da se bodo ta opozorila umaknila kot del stavkovnega sporazuma. Sindikati so s tem seznanjeni,« še pove Gerič.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1643310774486462466

Politika ne more depolitizirati javnega zavoda


Od stavkajočih smo slišali še, da se borijo proti centrom moči, ki nasprotujejo demokraciji, da se dogaja na RTV kulturni boj in da so uredniki na ravni osnovnošolskega novinarskega krožka, da se RTV Slovenija razkraja pred njihovimi očmi, da je RTV pod okupacijo.

Ob mnogih splošnih ocenah o posegih v avtonomijo pa je bil izpostavljen le en konkreten primer pritiska vodstva, pa še ta se ni nanašal na informativne oddaje, pač pa na prenos proslave ob kulturnem prazniku, ko je bil prenos proslave podaljšan, zadeva pa očitno usklajena z organizatorji nastopa Svetlane Makarovič, za kar so se morali odgovorni zagovarjati pri direktorju televizije. Stavkajoči so se zahvalili tudi podpori ministrstva za kulturo, ki jo je ministrica Asta Vrečko izrazila tudi s svojo prisotnostjo na shodu.

»Politika ne more depolitizirati javnega zavoda. Ko politika to govori, bi morali zvoniti vsi alarmi. Nekateri pa ploskajo in jo kličejo na pomoč,« je kritičen Gerič in zaključi: »Najlažje je blebetati floskule. Kaj pomeni uredniška in novinarska neodvisnost? Tudi v vodstvu se zavzemamo za to. Seveda se strinjamo s to zahtevo, ampak kaj naj naredimo? Samo zato, ker je drug direktor, ki ti ne paše, ti še ni kršena avtonomija. Pridite v službo in delajte. Nihče vam nič noče. Ne pa se delat norca iz tistih, ki delajo.«

Foto: Osebni arhiv

Golob omenja novo bližnjico prevzema, UKZ mimo parlamenta v njegovem imenu zahteva izločitev Jakliča


Stavkajoči zahtevo po odhodu generalnega direktorja utemeljujejo s sodbo višjega delovnega sodišča, da je bil Grah Whatmough na mesto direktorja prvič imenovan nezakonito. Sodba je sicer v nasprotju s sodbo prvostopenjskega sodišča, zaradi česar bo na zahtevo vodstva RTV romala na Vrhovno sodišče. Sodba sicer ne vpliva na delovanje RTV Slovenija, saj je bil kasneje Grah Whatmough imenovan še enkrat. Glede tega imenovanja ni dvoma v zakonitost.

Stavkajoči si želijo tudi čim prejšnje razsodbe glede novele zakona o RTV Slovenija, česar si je zaželel tudi premier Robert Golob, ki je danes gostoval na RTV Slovenija, ki ugotavlja, da drugih vzvodov trenutno nima. Razmišljajo pa še o eni bližnjici, kako bi hitreje prevzeli RTV Slovenija, a je zaenkrat še ne razkriva.

Medtem je zahtevo za še eno izločitev sodnika, in sicer ddr. Klemna Jakliča, podala v imenu Državnega zbora, brez glasovanja, kar njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič. Že prej je sicer izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon zahteval Peter Gregorčič.



Dr. Jernej Letnar Černič: Zdi se, da je predsednica DZ presegla pristojnosti

Za mnenje o potezi predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je v imenu, a brez pooblastila ustanove, ki ji predseduje, zahtevala izločitev sodnika Jakliča, smo povprašali znanega pravnega strokovnjaka dr. Jerneja Letnarja Černiča. Gre za zlorabo položaja? Odgovoril nam je takole:
»Za natančen odgovor bi moral imeti vpogled v spis v tej zadevi na Ustavnem sodišču. Na splošno pa lahko rečem, da bi lahko predlog za izločitev sodnika podalo tisto telo Državnega zbora, ki je sprejelo in podalo odgovor na pobudo. V spisu na US v dotični zadevi je sicer teoretično lahko predsednica DZ izrecno določena kot njegova predstavnica, vendar bi bilo to v dosedanji praksi v postopkih pred US neobičajno.


1. odstavek 267. člena Poslovnika DZ pa ne določa, da vsakokratna predsednica tudi avtomatično tudi predstavnica  državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem. Iz istega člena tudi ne izhaja, da predlog za izločitev sodi med "dodatne podatke in pojasnila v postopku". Zato se zdi, da je ob trenutno dostopnih podatkih predsednica DZ presegla svoje pristojnosti. Potrebna bi bila odločitev matičnega delovnega telesa oziroma celotnega Državnega zbora.«


Dodaja še: »Predsednica DZ bi morala imeti za zastopanje DZ posebno pooblastilo. Predstavljanje DZ ni isto kot zastopanje, kar sporoča tudi poslovnik DZ. Poslovnik v 19. členu določa, da predsednik predstavlja DZ (ne zastopa). 30. člen Poslovnika pa denimo eksplicitno pravi "(1) Poslansko skupino zastopa in predstavlja vodja poslanske skupine oziroma njegov namestnik. Če šteje poslanska skupina več kot 20 članov, ima vodja poslanske skupine lahko dva namestnika."«




[embed]https://twitter.com/ZigaTurk/status/1643312808862564352[/embed]




 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30