Pred prihajajočim vrhom EU-Ukrajina vedno več oči obrnjenih na vzhod. Kaj bo sporočilo vrha? Kakšne so prihodnje zaveze Ukrajini?

Svet

Uredništvo

Komentarjev: 15

Glede na osnutek sporočila z vrha naj bi EU pohvalila napredek Ukrajine pri reformah, povezanih s članstvom, in Moskvi poslala odločno sporočilo, vendar so države članice še vedno razdeljene glede hitrosti pristopa.

Ukrajinski obrambni minister pa je danes že v Parizu na srečanju s predsednikom Emmanuelom Macronom o tem, ali naj zagotovi bojna letala za vojno proti Rusiji, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden izključil možnost dodelitve letal F-16.

Poskus nemškega kanclerja Olafa Scholza, da bi med svojo prvo južnoameriško turnejo pridobil podporo za Ukrajino, je ta teden propadel, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa je ponovil svoje stališče, da sta obe strani skupaj krivi za nastalo dogajanje.

Zelenski poziva Zahod, naj pospeši dobavo obljubljenega orožja, da bo Ukrajina lahko prešla v ofenzivo, vendar do dobave več sto tankov, ki so jih obljubile zahodne države, manjka še nekaj mesecev.

Britanski obrambni minister Ben Wallace je dejal, da bo 14 tankov Challenger, ki jih je podarila Velika Britanija, na frontni črti okoli aprila ali maja, ni pa navedel natančnega časovnega razporeda. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da zahodne države z dobavo orožja povzročajo, “da se države Nata vse bolj neposredno vključujejo v konflikt – vendar to ne more spremeniti poteka dogodkov in jih tudi ne bo”.

Približevanje Ukrajine Evropski uniji

Razprava bo potekala pred pomembnim obiskom EU v Ukrajini konec tega tedna, ki naj bi Kijevu skoraj leto dni po ruski invaziji poslal sporočilo solidarnosti in ga spodbudil k nadaljevanju reform, potrebnih za morebitno članstvo v EU.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodja diplomacije EU Josep Borrell se bodo v petek sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, v četrtek pa bodo potekala posvetovanja med Evropsko komisijo in ukrajinsko vlado.

Voditelji EU in Ukrajine naj bi ponovno poudarili, da je prihodnost Ukrajine in njenih državljanov v Evropski uniji, in izrazili zavezanost podpori nadaljnjemu evropskemu povezovanju Ukrajine.

“EU je priznala znaten napredek, ki ga je Ukrajina v zadnjih mesecih dosegla pri izpolnjevanju ciljev, na katerih temelji njen status kandidatke za članstvo v EU, pozdravila prizadevanja Ukrajine za reforme v tako težkih časih in jo spodbudila, naj nadaljuje na tej poti in izpolni pogoje, določene v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo, da bi napredovala v smeri prihodnjega članstva v EU,” piše v sedanji obliki osnutka sporočila, kot poročajo nekateri bruseljski mediji.

Evropska komisija je junija Ukrajino priporočila za status kandidatke za članstvo v EU, ob predpostavki, da bo Kijev sprejel vrsto zakonodajnih in političnih ukrepov, imenovanih sedem priporočil. Ta priporočila so vključevala sprejetje zakonodaje o izbirnem postopku za sodnike ustavnega sodišča na podlagi konkurence, okrepitev boja proti korupciji, uskladitev medijske zakonodaje s standardi EU in zaščito narodnih manjšin.

Ker Kijev v zadnjih mesecih pospešeno izvaja reforme, so ukrajinski voditelji izrazili upanje, da bi se njihova država lahko pridružila bloku v bližnji prihodnosti, morda celo v naslednjih dveh letih.

Dobava letal točka razhajanja med zahodnimi zavezniki

Ukrajina si namerava prizadevati za nakup zahodnih lovcev četrte generacije, kot so F-16, potem ko je prejšnji teden dobila glavne bojne tanke, je v petek povedal svetovalec obrambnega ministra Oleksija Reznikova. Biden je v ponedeljek v Beli hiši novinarjem na kratko odgovoril na vprašanje, ali bodo Združene države zagotovile letala F-16: “Ne.”

Vendar se zdi, da sta Francija in Poljska pripravljeni sprejeti vsako takšno prošnjo Ukrajine, saj je Emmanuel Macron v ponedeljek v Haagu novinarjem dejal, da “po definiciji nič ni izključeno”, ko gre za vojaško pomoč.

Nizozemska vlada je dejala, da je pripravljena preučiti možnost dobave lovcev F-16 Ukrajini z odprtimi očmi. To stališče je 19. januarja 2023, dan pred sestankom kontaktne skupine za obrambo Ukrajine pod vodstvom ZDA v Ramsteinu v Nemčiji, izrazil nizozemski minister za zunanje zadeve Wopke Hoekstra.

Na Poljskem v ponedeljek predsednik vlade Mateusz Morawiecki v odgovoru na novinarsko vprašanje pred Bidenovim govorom prav tako ni izključil možnosti dobave letal F-16 sosednji Ukrajini. Morawiecki je v pripombah, ki jih je objavil na svoji spletni strani, dejal, da bi tak prenos moral biti popolnoma usklajen z državami Nata.

Scholz v južni Ameriki

Scholz se je na svoji tridnevni turneji s kratkimi postanki trudil prikazati enotnost glede Ukrajine in se zahvalil vsem trem obiskanim državam – Argentini, Čilu in Braziliji –, ker so lani na Generalni skupščini Združenih narodov obsodile rusko invazijo.

Vendar so posledice vojne in strogih sankcij proti Rusiji, kot so naraščajoče cene hrane in energije, še posebej močno prizadele regijo in sprožile vprašanja o pristopu Zahoda. Skepticizem glede intervencionizma in sankcij je prisoten tudi zaradi lastne preteklosti.

Scholz je v ponedeljek na zadnjem delu svoje južnoameriške turneje postal prvi tuji voditelj, ki je obiskal Lulo po njegovi inavguraciji. Evropa si prizadeva ponovno vzpostaviti vezi z Brazilijo. Scholz je na skupni novinarski konferenci v Brasilii dejal, da je navdušen nad vrnitvijo Brazilije na svetovno prizorišče. Vendar pa ni moral biti zadovoljen, ko je njegov levičarski kolega razložil svoja stališča o vojni v Ukrajini.

“Mislim, da je Rusija naredila klasično napako, ko je vdrla na ozemlje druge države, zato se je Rusija zmotila,” je novinarjem dejal Lula. “Vendar še vedno menim, da se, ko se eden ne bo, se dva ne bosta borila. Morata si želeti mir,” je dejal in dodal, da je z obeh strani slišal zelo malo o iskanju mirnega konca vojne. Lula je tudi dejal, da Brazilija Ukrajini ne bo zagotovila streliva za protiletalske topove Gepard nemške izdelave, kar naj bi zahtevala Nemčija.

Povezani članki

15 komentarjev

  2. Poskus nemškega kanclerja Olafa Scholza, da bi med svojo prvo južnoameriško turnejo pridobil podporo za Ukrajino, je ta teden propadel, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa je ponovil svoje stališče, da sta obe strani skupaj krivi za nastalo dogajanje.
    ****
    Kako si upa Lula reči kaj takega?!
    Aja, Južna Amerika je yenkijem že davno pokazala sredinca, po tem, ko so jim skuhali vrsto državnih udarov in postavili vrsto barbarskih fašističnih režimov, ki so skrbeli izključno za ameriške interese.

    Kaj ima Ukrajina od tega, da je protektorat ZDA, kar je postala z državnim udarom leta 2014?
    Državljansko vojno, proameriški marionetni neonacistični režim, ki je prepovedal opozicijske stranke in opozicijske medije in celo pravoslavno cerkev in seveda vojno z Rusijo, ki je vzela ogromno življenj, spravila milijone ljudi v begunstvo, sesula državo in povzroča neznansko trpljenje prebivalstva.

    Za kaj? Za ameriške hegemonistične, ekspanizionistične, imperialistične geopolitične interese.

    Ukrajinci in sploh Evropejci se bomo morali šele naučiti, da če imaš Ameriko za prijatelja, ne potrebuješ sovražnikov.

    • priporočila so vključevala sprejetje zakonodaje o izbirnem postopku za sodnike ustavnega sodišča na podlagi konkurence, okrepitev boja proti korupciji, uskladitev medijske zakonodaje s standardi EU in zaščito narodnih manjšin.
      ***
      Tu se vidi hinavščina Bruslja oziroma Evropske komisije. V Ukrajini neonacistični marionetni ameriški režim že od leta 2014 vodi genocidno državljansko vojno zoper rusko manjšino, EK pa nič ne ve o tem – ali pač??

      • Mefisto, amazonskim domorodcem gre odlično, dokler ne pridejo v stik z barbari tvoje sorte. Potem se začne alkoholizem, razpad tradicionalnih družb, kriminal …

        Yenkiji so svoje domorodce v glavnem pobili, Španci ne povsem, zato je v Južni Ameriki prisotnih več domorodcev, ki imajo pač drugačno kulturo.
        Intelektulani reveži težko razumejo kulturne razlike.

    • Se pravi, zahodna kultura je kultura vojn?
      Amerika je namreč zelo “kulturna” v tem pogledu. Samo od 9/11 naprej je bojevala več napadalnih vojn, v katerih je umrlo najmanj 5-7 milijonov ljudi, večinoma cevilistov, še več milijonov jih je bil razseljenih, države kot Afganistan, Sirija, Libija, Irak itd so bil razrušene, prebivalstvo pa izpostavljeno neizmernemu trpljenju.

      Washington se je v času hladne vojne izživljal nad Južno Ameriko, ker se drugod skoraj ni mogel. Rezultat so bili brutalni fašistični režimi, ki so skrbeli za ameriške interese, to je za plenjenje naravnih bogastev in najemanje dragih ameriških kreditov.

      Podoben nekdanjim južnoameriškim huntam je tudi ukrajinski režim pod diktaturo Zelenskega.
      Naj se ves Zahod spreneveda, da je to demokracija, nekega dne bo prekipelo samim Ukrajincem in bodo rekli bobu bob.
      Sprevideli bodo, da jih he Zahod grdo zlorabil za ameriške imperialistične interese, Zelenski pa se je udinjal tem interesom, ne glede na ceno, ki jo za to plačuje Ukrajina.

    • Andrej, pojma nimaš kaj govoriš. Saj Putin ni levičar . Drugo pa je, levičarstvo oz. temu podobne ideologije v Latinski ameriki ni isto, kot v Evropi. Tam je levičarstvo vedno povezani s protiameriškim sentimentom. V bistvu Američane prav sovražijo. In imajo za to tehtne razloge. Kradli so jih spredaj in zadaj, jim inštalirali razne marionetne vlade itd. Latinska Amerika je posebno poglavje, ki ga je težko razložiti.

  4. Ja, v demokraciji je Ukrajina naredila pomemben napredek. Likvidirala je še zadnje opozicijske voditelje, prepovedala materin jezik etničnim Rusom, zaplenila še zadnje opozicijske medije, prepovedala tujo literaturo, tudi avtorjev, ki so kot Ukrajknci pisali v Rusščini….Makedonija, ki nima na vesti nič podobnega se že leta in leta trudi, a jo vsakič zavrnejo. Kdo sploh še verjame v EU?

  5. Tale možakar na sliki pa bolje, da ne pripoveduje pravljic za lahko noč otrokom ( saj se še spomnite, Trnuljčica in te zadeve), ker bodo ti imeli še leta dolgo travmatične posledice, ki jih bo morala obravnavati psihiatrija. Zadnjič sem ga namreč poslušal govoriti in baje, da ni bil prehlajen.

  6. Zgoraj nam spet anonimneži, ki še v življenju niso bili v Rusiji – niti v Ukrajini,
    KI NE ZNAJO RUSKO (JAZ ZNAM)
    KI NE POZNAJO PRAV NOBENEGA RUSA –
    SPLOH PA NITI SLUČAJNO
    NE POZNAJO NOBENEGA ŽIVEGA – NERUSA PRAVEGA Ukrajinca,
    seveda – da o KRIMSKIH Tatarih – sploh ne pišem
    dopovedujejo – kaj bi bilo – PRAV in DOBRO
    za Ukrajince.
    Saj Ukrajinci – sami vedo – kaj bi bilo dobro – za njih – se razume.
    Izgnati
    vsiljive, nadoblastne, brutalne itd. VOJNO-ZLOČINSKE RUSE
    kot so naši predniki Slovenci “odslovili”
    nespoštljive in zatiralske AVSTRO-NEMCE, mar ne ?
    S
    tu pacajočimi bednimi zagovorniki MOSKVA RUSIJA RF vojnih zločinstev …
    s tako revnimi ANONIMČKI –
    se ni vredno zapletati – v NIKAKRŠNE DEBATE.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
    ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokirane, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
    razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.

  7. “Vendar še vedno menim, da se, ko se eden ne bo, se dva ne bosta borila. Morata si želeti mir,”

    Lula nam hoče povedati, da ko moški želi posiliti žensko in se ta ne bori, se tudi posiljevalec ne bo več boril. Kar je res. V miru bo posilil žensko in nato z njo naredil, kar bo hotel.

    Ne vem, če je to ravno dobronameren nasvet Ukrajini (v našem primeru ženski).

    “brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva pa je ponovil svoje stališče, da sta obe strani skupaj krivi za nastalo dogajanje.”

    V našem primeru je ženska kriva, ker je jezikala moškemu in se mu ni prostovoljno predala, zato jo je povsem upravičeno napadel.

  8. Fajonova in Bratuškova sta bili veliki kritičarki obiska JJ v Ukrajini v začetku vojne. Poučevali sta ga, da je prava pot za mir – obisk Putina in Moskve.

    Sedaj je Fajonova zunanja ministrica, Bratuškova se je tudi pririnila v vlado – pa ni še nobena z avionom (kot je Bratuškova rada povdarjal način obiska v Moskvi; mogoče je mislila, da bo JJ šel tja s kolesom) obiskala Moskve in Putina. Kaj za hudiča čaka Fajonova?

    Fajonova, kdaj obisk v Moskvi? Afrika ni “jedrna” EU, to bi že lahko vedeli.

Komentiraj