Pred odbori so se predstavili še štirje kandidati za ministre. Gantar opozarjal na trenutno stanje v zdravstvu.

Danes so se pred matičnimi odbori v parlamentu predstavili trije kandidati za ministre. Tomaž Gantar z vrst DeSUSa, ki želi biti ponovno zdravstveni minister; Vasko Simoniti, ki se vrača iz akademskih vod nazaj na kulturno ministrstvo in Helena Jaklitsch, ki naj bi prevzel ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu.

Poleg tega pa se je kot kandidat za ministra za kohezijo predstavil sedanji poslanec SDS Zvonko Černač.

Črpanje EU sredstev ni dobro

 “Moja naloga bo, da bomo do konca leta 2023 počrpali vsa sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravili podlage za črpanje v novi,” je dejal. Stanje na tem področju namreč ni dobro. »Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007-2013,« je ugotovil.

Pomembni pa bodo projekti, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami. V veljavnem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. »Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse,« je poudaril.

Prišel je čas streznitve

“Upam, da je prišel čas streznitve, ne le zaradi koronavirusa, ampak generalno zaradi razmer v javnem zdravstvu,” je dejal. Po njegovem mnenju so dolge čakalne dobe le vrh ledene gore težav. Pri reševanju problema čakalnih dob je po njegovem mnenju nujno treba kupovati storitve glede na potrebe prebivalstva, pri tem pa spremljati kazalnike kakovosti. Prav tako je treba prilagoditi vrednotenje zdravstvenih storitev.

Če bi želeli imeti zdravstveni sistem brez izgube, že zdaj primanjkuje okoli 253 milijonov evrov, koliko znašajo zapadli računi, čakalne dobe in iztrošenost opreme, je še opozoril Gantar. Po njegovem mnenju je prava pot odprava anomalij in krepitev javnega zdravstvenega sistema. “Ni težava zasebna iniciativa v zdravstvu, ta je logičen odgovor na težave v javnem sistemu. Če hočemo korak naprej, moramo rešiti težave v javnem sistemu,” je dejal.

Manjka nam nacionalni program za kulturo

Želja kandidat Simonitija je ponovno vzpostaviti investicijska vlaganja iz evropskih sredstev. To bi poleg t.i. zakona o kulturnem evru, ki bo začel veljati prihodnje leto, zagnalo nov krog investicij v kulturi. Pri tem bi bilo po njegovih besedah treba pripraviti zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje.

“To leto bomo izkoristili za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila tako črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021-2027, tudi iz tega vira,” je povedal Simoniti. Na ta način bi lahko prenovili ljubljansko Dramo, sicer pa je seznam investicijskih potreb v kulturi po njegovih besedah dolg, obenem nastajajo nove potrebe.

Po njegovih napovedih si bo koalicija prizadevala, da ob rebalansu proračuna kulturi zagotovi najmanj okoli dva odstotka sredstev, kar bo omogočilo “uravnoteženo podpiranje množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardne kulturne ustvarjalnosti”.

Potrebno je skupno delovanje več ministrstev

“Minister in urad ne moreta sama doseči vsega, zato je nujna vključitev tega področja v delo več ministrstev, začenši z zunanjim,” je dejala Jaklitscheva na seji parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega.

Kandidatka Jaklitscheva je tudi dejala:»Če Italija ob stoletnici požiga ne bo vrnila Slovencem v Italiji tržaškega Narodnega doma, bo to velik poraz,…«. Med izzivi na političnem področju, ki čakajo slovensko manjšino v Italiji, je Helena Jaklitsch na prvo mesto postavila snujoči se italijanski volilni zakon in v tem okviru vprašanje slovenske zastopanosti v parlamentu.

Izpostavila je tudi pasivnost Slovenije glede povratništva izseljencev in njihovih potomcev v domovino. “Treba se je zavedati, da gre za naše ljudi, čeprav gre za tretjo, četrto generacijo,” je opozorila.