Pred četrtim valom v bolnišnicah veliko pomanjkanje medicinskih sester, preostale "ne zmorejo več"

Fotografija je simbolična (vir: Flickr)
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija gre po evropskem semaforju danes v rdečo fazo. Od ponedeljka bo zaradi naraščanja števila covidnih bolnikov veljala četrta faza aktivacije bolnišnic, po kateri bodo covidne bolnike poleg v Ljubljani, Celju in na Golniku, zdravili tudi v bolnišnicah Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota. 

Pred nekaj dnevi so v UKC Ljubljana zatrdili, da so v bolnišnici pripravljeni na nov val sprejemov bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, in da se ob tem obravnava rednih pacientov ne bo bistveno zmanjšala. A medicinske sestre opozarjajo, da zaradi prevelikega pomanjkanja kadrov tega ne bodo zmogle.

Podobno je v svojem zapisu zatrdil tudi kardiolog dr. Marko Noč, danes pa so se začela prva pogajanja med sindikati in ministrstvom, ki bi lahko, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, prinesla prve korake v pravo smer.

Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege, je za RTVS povedala, da medicinske sestre, ki so rešile prve tri valove in od katerih se pričakuje, da bodo enako storile tudi tokrat, ne zmorejo več. Delale so tudi po tri vikende na mesec z več kot osem nočnimi dežurstvi, je dodala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, ki je ob tem ne čudi, da izučen kader odhaja na delo v ambulante, kjer so urniki znosnejši, plača pa enaka.

https://twitter.com/KatarinaJenko/status/1431199210955853828

V skoraj vseh slovenskih bolnišnicah je bilo tako v zadnjem času več odhodov kot prihodov  medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V izolski bolnišnici jih primanjkuje 40, v Murski Soboti 60, na Jesenicah prav tako skoraj toliko, v Ljubljani pa naj bi bilo po besedah dr. Noča zaradi pomanjkanja negovalnega kadra nezasedenih več kot 100 postelj.

https://twitter.com/Liberalec2/status/1431310532443844616

Odhajanje kadrov neobvladljivo


Kot je v prispevku za Delo in Portal Plus poročal kardiolog Marko Noč, je seznam vsak dan daljši in bolj tragičen; že več mesecev je denimo zaprt eden od oddelkov na srčni kirurgiji, zaradi česar morajo kirurgi dobesedno izbirati, koga bodo operirali. Zaprt je tudi intenzivni oddelek infekcijske klinike z 12 posteljami; bolniki, ki bi se morali zdraviti tam, so tako zaenkrat nastanjeni na intenzivnem oddelku za covid paciente. Posledično je nemogoče nadzorovati tudi širjenje bolnišničnih okužb in ustvarjati primerne pogoje za zdravljenje sprejetih.

https://twitter.com/MatejaZv/status/1431262204167442433

Kot ugotavlja Noč, težava ni v številu osebja, ki ga vsako leto izobrazi šolski sistem, prav tako ne v morebitnem pomanjkanju zanimanja za takšno delo. Gre za dejstvo, da plačilna lista nekomu, ki na intenzivnem oddelku ali urgenci dela troizmenski turnus, namenja enako mesečno vsoto kot nekomu, ki dela v običajni družinski ambulanti brez vikendov, praznikov in dežurstev, da ne govorimo o bolje plačanih potencialnih poklicih izven zdravstva. Ob tem motivacije hitro zmanjka.

https://twitter.com/prgadp/status/1430598232271425542

Kje najti denar?


Rešitev gre po njegovem torej iskati v povišanju plač in doslednem plačevanju nadur ter presežnega dela. Politiki in pravnikom prepušča izbiro načina - poklic bi lahko izvzeli iz javnega plačnega sistema, ali pa ustvarili zakonit sistem dodatnega plačnega nagrajevanja. Denar za to bi se našel, če bi parlament sprejel novi Zakon o javnih naročilih v zdravstvu, ki so ga predlagali na zdravstvo.si in na junijski izredni seji odbora ni bil deležen zanimanja.

https://twitter.com/Jure_70/status/1430784322630475780

Noč pa opozarja tudi na nesmiseln strah nekaterih pred domnevno "privatizacijo javnega zdravstva", ki naj bi se zgodila ob vzpostavljanju več javno-zasebnih partnerstev. Zasebniku bi s tem omogočili stimulativno nagrajevanje zaposlenih mimo togega sistema, kar bi lahko pomembno prispevalo k reševanju te problematike velikih razsežnosti.

https://twitter.com/MStrovs/status/1431238108272599048

Na sestanku, namenjenem prav temu, so se danes sešli minister za zdravje Janez Poklukar in sindikati zdravstva ter socialnega varstva. Dogovorili so se, da vsebine do zaključka pogajanj ne bodo komentirali, so pa predstavniki sindikatov povedali, da so zadovoljni z začetkom pogajanj, ob katerem jim je minister predstavil začetni predlog. Vladi priznavajo pripravljenost na pogajanja in pogovor, sami pa se bodo zdaj sešli in do prihodnjega tedna, ko bodo s pogajanji nadaljevali, pripravili svoj predlog.

KOMENTAR: Urban Šifrar
Storjen prvi korak
Epidemija vse bolj razgalja notranje sistemske težave slovenskega zdravstva. Ob vsej korupciji, ki smo ji priča, je očitno ena večjih tog in slabo, po socialističnem vzoru "za vse enako" urejen plačni sistem, ki ne daje kadrom nobenega razloga, da bi ostali na zahtevnem mestu, kjer jih najbolj potrebujemo. Toliko večji pritisk je zato preložen na tiste, ki vztrajajo in delajo dan in noč na račun svojih življenj in družin. Jasno je, da so spremembe nujne, pa čeprav bo moral kakšen od senzacionalističnih govoranc levičarjev zavedeni državljan pogoltniti slino ob t.i. privatizaciji javnega zdravstva. Pogajanja, ki so se začela s sindikati, so prvi, nujen korak, ki nas bo, upajmo, obvaroval pred kolapsom ob novem valu epidemije. Dolgoročno pa bo potrebno precej politične volje in moči, ki je do sedaj še nismo dočakali. Izvzemanje ene poklicne skupine za drugo iz enotnega plačnega sistema, bo sicer postalo nov problem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike