Prebivalstvo Slovenije: smo vse starejši, imamo vse manj otrok, a nas je vedno več

V Sloveniji se, kot kaže statistika, rodi vse manj otrok, pa tudi med temi, ki se rodijo, se povečuje delež otrok, rojenih tujcem. Kljub temu število prebivalcev države ostaja stabilno, saj se povečuje število priseljencev, s čimer se v državi povečuje delež tujega prebivalstva.

Slovenci smo v povprečju vse starejši, povečuje se tudi delež starejših od 65 let. Leto 2020 je bilo zaradi epidemije tudi rekordno v številu umrlih na 1.000 prebivalcev. So pa ti v povprečju umrli občutno starejši kot leto prej. Slovenci ostajamo precej zadovoljni s svojim življenjem, je pa zadovoljstvo najbolj odvisno od zdravstvenega stanja, ki ga iz leto v leto večji del ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.

Slovenci smo tudi vse bolj izobraženi, med najbolj izobraženimi je vse več žensk. Kljub temu pa je lansko leto pri nas diplomiralo najmanj študentov v zadnjih 15 letih. Podatki izhajajo iz pregleda leta Statističnega urada.

Vse več ločitev, vse manj otrok, povečuje se število priseljenih

Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot  2.100.000 prebivalcev, katerih povprečna starost je 43,8 leta, 21 % prebivalcev je starih najmanj 65 let. Glede na leto prej se je v 2020 za 0,2 leta dvignila povprečna starost prebivalstva ter za 0,5 % povečal delež starejših od 65 let.

Glede na leto prej se je 2020 v Sloveniji rodilo manj otrok, več prebivalcev pa je umrlo. Hkrati se jih je več priselilo iz tujine, a tudi več odselilo. Predlani se je poročilo manj ljudi kot leto prej, manj pa se jih je tudi ločilo. V 2020 se je tako na dan rodilo povprečno 51 otrok (leto poprej 53), povprečno 66 na dan pa jih je umrlo (leto poprej 56), 99 se jih je priselilo iz tujine (leto poprej 86), 48 se jih je odselilo (leto poprej 41), 28 se jih je poročilo (leto poprej 36), 10 pa ločilo (leto poprej 14).

V prvem polletju lanskega leta se je po začasnih podatkih poročilo 2.300 parov ali četrtina več kot v istem obdobju lani, ločilo pa se je 1.300 parov ali 56 % več kot v istem obdobju leta 2020.

Naravni prirast v Sloveniji lani najnižji po letu 1945

Naravni prirast je bil lani četrto leto zapored negativen, in sicer za 5.249 prebivalcev oz. -2,5 na 1000 in je bil najnižji po II. svetovni vojni. K temu je največ prispevala visoka umrljivost zaradi epidemije covida-19. Hkrati pa je ob številčnejše šibkejših generacijah žensk, ki stopajo v rodno dobo padlo tudi število novorojenčkov, ki je v 2020 padlo pod 19.000. Rodilo se je 18.767 otrok, kar je 3 % manj kot leta 2019. Na 1000 prebivalcev se je rodilo 9 otrok.

Tudi podatki prvih desetih mesecev lanskega leta kažejo negativen naravni prirast. Rodilo se je dva odstotka manj otrok kot v enakem obdobju lani.

V 2020 je umrlo največ ljudi na 1000 prebivalcev do l. 1954, umrli so bili v povprečju dobro leto starejši kot pokojni leto prej.



Povprečna starost mater, ki so rodile v letu 2020, je bila 31,1 leta, povprečna starost tistih, ki so lani rodile prvič pa 29,6 leta. Obe številki se glede na leto prej nista spremenili. 57 % otrok se je rodilo neporočenim materam. 13 % otrok se je rodilo tujim državljankam, ki so bile v povprečju dve leti mlajše od državljank Slovenije, ki so v lanskem letu rodile. Med tujkami je bilo največ državljank BiH in Kosova.

Zaradi epidemije je predlani na 1.000 prebivalcev umrlo največ prebivalcev, odkar SURS ta podatek spremlja (od l. 1954). Umrlo je 24.016 prebivalcev, kar je 17 % več kot v letu 2019. Povprečna starost umrlih je bila 79,2 leta in je bila za 1,1 leta višja od povprečne starosti umrlih leto prej. Največ ljudi je umrlo v novembru in decembru.

Kljub najnižjemu številu rojstev in najvišjemu smrti se je število prebivalcev povečalo

Kljub nizkemu številu rojstev in visokemu številu smrti se je število prebivalcev Slovenije na račun priseljencev v 2020 povečalo za približno 13.000. V Slovenijo se je priselilo 36.110 prebivalcev, iz nje pa se je odselilo 17.745 prebivalcev. Selitveni prirast je bil 13 % višji kot leto prej – priselilo se je 18.000 več ljudi kot se jih je odselilo. Med prebivalci je bilo 8 % tujih državljanov (lani 7,5 %).

Je bil pa prvič po 20 letih pozitiven selitveni prirast državljanov Slovenije – iz države se jih je v 2020 namreč odselilo 5.549 manj kot se jih je priselilo (predvsem zaradi prenehanja veljavnosti začasnega prebivališča v tujini). Pozitiven je bil tudi prirast tujih državljanov. V državo se jih je priselilo skoraj 13.000 več kot se jih je iz nje odselilo.

Vse več otrok v vrtcih, šolah, srednjih šolah, tudi poklicnih, povečal se je tudi delež vključenih v terciarno izobraževanje

V Sloveniji se zadnjih nekaj let povečuje število otrok, vključenih v vrtce (v letošnjem šolskem letu je vanje vključeni 93,7 % otrok vrtčevske starosti), povečuje se tudi število otrok v osnovnih šolah, prav tako se povečuje vpis v srednje šole, pri čemer se nadaljuje trend vse večjega zanimanja za poklicne in strokovne programe, v katere je bilo v lanskem šolskem letu vključenih dve tretjini vseh dijakov.

Po vključenosti v terciarno izobraževanje je Slovenija med prvimi v EU. Potem ko se je delež mladih med 19 in 24 let, ki so vključeni v terciarno izobraževanje, v zadnjih letih zmanjševal, se je v letošnjem šolskem letu zopet nekoliko povečal. V terciarno izobraževanje v Sloveniji je bilo v študijskem letu 2020/21 prvič po 2015/16 znova vpisano več kot 80.000 študentov, od tega jih je 9,2 % na študij prišlo iz tujine. Delež študentov iz tujine se je v zadnjih treh letih podvojil.

Epidemija je očitno negativno vplivala na študijsko motivacijo, saj je lani v Sloveniji diplomiralo najmanj študentov v zadnjih 15 letih. So pa diplomanti v zadnjih letih postali mlajši, delež tistih, ki so diplomirali mlajši od 25 leta se je v zadnjem desetletju podvojil. Struktura diplomantov po področjih se v tem času ni bistveno spremenila; največ je diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva.

Izobrazbena raven prebivalstva se sicer postopoma dviguje, med terciarno izobraženimi je vse več žensk.

Z življenjem najbolj zadovoljni na Gorenjskem, v jugovzhodni Sloveniji in Goriški

Slovenci smo bili v predlanskem letu relativno zadovoljni z življenjem. Najbolj zadovoljni so bili prebivalci Gorenjske, jugovzhodne Slovenije in Goriške, najmanj zadovoljni so bili Korošci. K zadovoljstvu je najmočneje prispevalo zdravje. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, so bili tudi med najbolj zadovoljnimi s svojim življenjem. Vse več prebivalcev naše države svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. V zadnjih 15 letih se je njihov delež iz 54 % povečal na 67 %.

Statistika kaže, da slovenska gospodinjstva za hrano in brezalkoholno pijačo v povprečju porabijo 306 evrov mesečno. Enočlanska gospodinjstva v ta namen porabijo povprečno 208 evrov mesečno, medtem ko štiričlanska družina za to povprečno nameni 379 evrov, gospodinjstva s petimi ali več člani pa povprečno 404 evre.

Brez kreditov je 64 % slovenskih gospodinjstev, med zadolženimi pa jih največ odplačuje kredit za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva (52 %).