Praznovanje zaskrbljenih za ljubljansko pitno vodo preuranjeno: gradnja kanala C0 čez vodovarstveno območje še ni opuščena

Foto: Alpe Adria Green
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi se je v javnosti in več medijih pojavila informacija, da je Ministrstvo za okolje ustavilo razvpiti kanal C0. Preverili smo, ali si lahko nasprotniki gradnje oddahnejo in odprejo šampanjce. In ugotovili, da čeprav stroji že dobro leto dni stojijo, projekt še ni pokopan.

MOL namreč še vedno lahko poskusi pridobiti gradbeno dovoljenje za omenjeni projekt, takšen kot je trenutno začrtan. Preverili smo tudi nekatere druge informacije v zvezi s projektom, ki so se izkazale za netočne.

ARSO zavrnil izdajo okoljevarstvenega soglasja za kanal C0, ker zanjo ni pristojen


Vlogo za izvedbo presoje vplivov na okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja je ARSO Mestni občini Ljubljana januarja letos zavrnil. Razlog za zavrnitev pa ni neustreznost projekta, ampak dejstvo, da za izdajo slednjega na ARSO niso pristojni.

Za del kanala in betonskega sarkofaga okrog njega, ki poteka čez vodovarstveno območje, MOL namreč še ni pridobila gradbenega dovoljenja. V primeru, da je za objekt potrebno pridobiti tako gradbeno dovoljenje kot opraviti presojo vplivov na okolje, se oba postopka združita v integralni postopek, za katerega je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.

MOL se je na sklep ARSO pritožil, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor njihovo pritožbo že v začetku maja zavrglo. Toda slednje še ne pomeni, da je projekt pokopan. Čeprav po navedbah ministrstva MOL zaenkrat zahteve za integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za navedeni nameravani poseg še ni podala, to še vedno lahko stori in gradbeno dovoljenje, skupaj z okoljevarstvenim soglasjem potencialno tudi pridobi.

Kako je projekt potekal in kaj je šlo narobe

Kanal C0 je del projekta Čisto zate, ki je namenjen odvajanju in čiščenju odpadnih voda na območju ljubljanskega vodonosnika. Gre za trenutno največji kohezijski projekt s področja okolja v Sloveniji, vreden dobrih 111 milijonov evrov.

V sklopu projekta nameravajo na kanalizacijo priključiti dele Ljubljane (Tacen, Zgornje Gameljne, Sadinja vas) ter dele občin Medvode in Vodice. Kanal C0 bo odpadno vodo iz omenjenih območij prepeljal do čistilne naprave v Zalogu.

Kot problematičen se je slednji izkazal na območju med  Brodom in Ježico, kjer kanal C0 poteka  po vodovarstvenem območju druge kategorije, približa pa se celo območju prve kategorije v Klečah, od koder se s pitno vodno oskrbuje 300.000 prebivalcev Ljubljane in še približno 200.000 dnevnih migrantov in turistov.

Gradnja se je kljub nasprotovanju strokovnjakov, lokalnih kmetov in mestne opozicije začela leta 2017. Pozornost javnosti je pridobila leta 2019, ko se je izkazalo, da za projekt ni bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje, prav tako ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje, projekt pa je bil v začetku opredeljen kot manj zahteven objekt.

Poslanci državnega zbora so nato novembra 2019 soglasno zahtevali revizijo celotnega projekta, aprila lani so bila dela na kanalu C0 ustavljena. ARSO je nato septembra 2020 odločil, da mora Mestna občina Ljubljana za gradnjo povezovalnega kanala C0 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.


Potencialne možnosti za nadaljevanje gradnje obstajajo


Po naših podatkih na ARSO in MOP trenutno sicer ne poteka noben postopek, na odgovore z Mestne občine Ljubljana v zvezi s tem pa še vedno čakamo. Smo pa neuradno izvedeli, da glede tega projekta na MOL nič še ni dokončno. Za Delo so na MOL tudi povedali: »Kot smo že večkrat povedali, priprava in izvedba projekta potekata v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo.«



Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je javnost na sporni kanal C0 opozoril na dan referenduma o vodah, ko je okoljevarstvene organizacije okrcal, da so bile v času gradnje spornega kanala tiho, pri zakonu o vodah pa so »zganjale cirkus«. Na dodatno vprašanje časnika Delo v zvezi s tem pa je ministrstvo poslalo dvoumen odgovor.

»Odgovornost Ministra za okolje in prostor je zaščita okolja, narave in skrb za zdravje ter varnost ljudi. Minister Vizjak je te cilje zasledoval tako z zakonom o vodah kot tudi z zahtevo, da se za projekt kanal C0 izpelje postopek presoje vplivov na okolje. S tem bodo obdelane vse možne tehnične rešitve in pogoji za umestitev tega kanala na območju ljubljanske podtalnice.«



Vse je torej odvisno od presoje vplivov na okolje, ki pa zaenkrat sploh še ni bila izvedena. Odgovorni za projekt na MOL in izvajalci na podjetju VOKA-Snaga pa javnost že ves čas prepričujejo, da je projekt varen in za okolje celo koristen. Nikakor ne gre zanemariti tudi dejstva, da je bil velik del tako kanala C0 kot kanalizacijskih vodov na območju okoliških občin, ki se nameravajo na kanal C0 povezati, že zgrajen.

V igri je tudi skoraj 69 milijonov evrov evropskega denarja, od tega skoraj 18 milijonov v prvi fazi, v katero poleg izgradnje 12 kilometrskega kanala C0 spada še izgradnja 9,1 km kanalizacijskega omrežja v občini Vodice in 22,1 km v občini Medvode.

In kakšna je vloga Aleša Hojsa in Jožeta Strgarja pri tem projektu?


Na MOL se v povezavi s kanalom C0 pogosto izgovarjajo, »da je bila trasa povezovalnega kanala C0 začrtana že leta 1991, v času, ko je bil župan MOL Jože Strgar, direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija Anton Kranjc, tehnični direktor pa Aleš Hojs

Za pojasnilo smo se zato obrnili na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je napovedal, da bo zoper MOL vložil uradni demanti, saj da je izjava povsem netočna. Kot dodaja, je bila trasa začrtana že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar zgolj na idejnem nivoju. Takrat naj bi šlo za idejo povezave papirnice Goričane z Zalogom, kar je z današnjega vidika strokovna napaka, prav tako pa bi se problematičnost te idejne zasnove morala izkazati v kasnejšem preverjanju projekta.

Kot dodaja, se na tem projektu v letu 1991 in naslednjih nekaj letih ni spreminjalo ničesar, sam pa v tistem času tudi nikakor ni bil tehnični direktor podjetja VOKA, čeprav je bil tam zaposlen. Vendar, kot pravi, kot vodja vzdrževanja in kasneje na sektorju vodovod.

KOMENTAR: Peter Merše
Kanal C0 verjetno še ni tako zaključen, kot te dni proslavljajo nekateri
Čeprav pri tem kanalizacijskem projektu marsikaj smrdi, se zdi, da zadeva še ni tako zelo zaključena, kot bi pomislili ob pogledu na praznovanje na socialnih omrežjih in članke, ki so se te dni pojavljali v slovenskih medijih. Vendarle gre za projekt, vreden 111 milijonov, v primeru njegove nerealizacije pa bo potrebno masovno vračanje evropskih sredstev. Sklepati, da ne bodo izkoristili vseh možnosti, ki so na razpolago, je pri vodilnih v MOL naivno. Tudi iz odgovorov pristojnih je jasno razvidno, da bomo o tem projektu v prihodnje verjetno še marsikaj slišali. Če ne prej, septembra, ko bo na to temo Vili Kovačič nastopil pred Upravnim sodiščem. Kovačič bo pred sodniki namreč skušal dokazati, da so bile lokalne volitve 2018 v Ljubljani ukradene, med drugim tudi s tem, da se v mestnem glasilu Ljubljana o kanalu C0 ni smelo kritično pisati, čeprav je bila to ena izmed osrednjih tem kampanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike