Praznični 2. januar: se nas res da kupiti tako poceni?

Andreja Barat
3

Saj ne, da se ne bi prilegel prosti dan in ne da šolarjem ne bi privoščili dodatnega dneva počitnic in delavcem počitka … Pa vendar ta, ne moremo reči drugače, »vsiljeni praznik«, spominja na kosilo v restavraciji, ki smo jo v dobri veri izbrali, potem pa ugotovili, da večine stvari na jedilniku (beri volilnem programu) sploh ne strežejo, da so že davno zmanjkale ali pa jih kuhar sploh ne zna skuhati.

Namesto naročenega smo tako dobili ostanke in seveda masten račun. Da bi malo popravili vtis, so nam na koncu zastonj ponudili ceneno sladico (beri dodaten praznik). No, treba pa je priznati, da je bilo osebje zelo vljudno in leporečno.

Podobnost z našo državo nikakor ni naključna!

Smo poceni narod?

Ta praznik odlično odraža težave naše države.

Nič ne de, če so wc-ji zamašeni, če je hišnik že davno dal odpoved, če kurjava ne dela in če iz garderobe vsi kradejo. Nič hudega, če sobarica dela preveč in za premalo denarja, svetovalec, ki ga nihče nikoli ni videl, pa prejema 10 kratnik njene plače.

Smo res tako poceni narod? Da se nas da kupiti za tako malo?

Saj ni z današnjim prostim dnem načeloma nič narobe. Bolj narobe je vse tisto, česar niso sprejeli, česar ne popravljajo, česar ne reformirajo … napačen je odnos do državljanov. Ker je podoben tistemu, ki ga ima babica, ki se za svoje vnučke ne zmeni vse leto, za božič pa se potem prikaže z nekim darilom in upa, da bodo s tem potolaženi in ne bodo opazili, da ji v resnici zanje sploh ni mar.

Saj ni z današnjim prostim dnem načeloma nič narobe. Bolj narobe je vse tisto, česar niso sprejeli, česar ne popravljajo, česar ne reformirajo … napačen je odnos do državljanov.

Hitro, jasno in soglasno!

Naslednja bizarnost, ki je ob današnjem prazniku ni moč spregledati, je izjemna hitrost in lahkotnost sprejetega zakona. Medtem ko smo državljani ob sprejetju skoraj vsakega zakona primorani poslušati pregovarjanja in tudi medsebojna obračunavanja (očitno to spada k demokraciji) in ko na nekatere nujno potrebne zakonske rešitve čakamo v nedogled… so v tem primeru nov zakon sprejeli hitro, jasno in soglasno.

To bi lahko bil vzorčen primer, kako se sprejemajo zakoni, če je ugotovljeno, da je neka stvar dobra za državo. Vendar to očitno niso prepotrebne gospodarske in zdravstvene reforme. Pa ne gre za naivnost. Seveda je jasno, da je bil ta zakon hitro in brez težav sprejet, ker je nepomemben in ker prvak Desusa ni zaznal dovolj političnega naboja v nasprotovanju in je zato zatrobil v isti rog.

Že nekaj časa jasno, da je vlada sposobna izpeljati zgolj mini reforme (oz. reformo, ki pa je žal namenjena le kratkoročnemu polnjenju proračuna). Vendar smo očitno vsi (z vladajočimi na čelu) pozabili, da vladanje ni tekmovanje v všečnosti, pač pa težaško delo, ki v službi višjega dobrega zahteva tudi nepriljubljene odločitve, tako da bo država delovala tudi še čez deset let.

Naša vlada, ki se je očitno izmojstrila v kategoriji »Tudi če gre vse k vragu, glavno da spet pridemo h koritu«, pa po različnih segmentih zgolj deli apaurine, občasno pa je kakšnega deležen tudi celoten narod (recimo danes).

Gospodarska škoda

Čeprav nam, po Štruklju, baje ne bi bilo treba več varčevati, ker so se kazalci malenkost obrnili navzgor in je že čas, da si spet razdelijo tisto, česar še nismo niti odplačali niti zaslužili, pa kljub temu v proračunu še vedno primanjkuje denarja za zelo osnovne reči (recimo vzdrževanje cest ali za kosila socialno ogroženih otrok).

Zakaj torej ni predmet razprave dejstvo, da je delovni dan, ki to ni več, potrebno plačati. Tako v zasebnem kot javnem sektorju. In da številka zneska delovnega dne na državni ravni ni majhna.

Če smo že želeli prosti dan, bi pa bilo veliko bolj smiselno praznovati Svete tri kralje, kot večino ostale Evrope. Veliko slovenskih podjetij na ta dan, zaradi praznika v državah s katerimi poslujejo, deluje polovično. Zdaj bosta kar dva takšna dneva. Letos celo v enem tednu. Očitno ta praznik diši preveč krščansko za našo levico?

Vendar bomo baje tretjega januarja po dodatnem prostem dnevu delali veliko bolj produktivno in res je tudi, da ne smemo vsega gledati samo skozi denar.

Praznovanje

Danes je torej praznik in zato praznujmo. Ne vemo sicer natančno kaj in zakaj. Morda to, da se vse da, če se hoče. Tudi sprejeti zakon hitro, jasno in soglasno… pa čeprav je nepotreben.

Naš obisk v zgornji restavraciji se počasi približuje h koncu. Vendar nam po kosilu ostaja precej grenak priokus, ki ga tudi sladica ne more popraviti.

Najbolj grenko pa je dejstvo, da v našem koncu sploh ni dobrih restavracij. In da obstaja velika verjetnost, da se bomo v tole vrnili. Če že ne prostovoljno, pa zato ker bodo tako želeli ostali gostje.

Morda se bo sicer zamenjal upravitelj ali kdo od osebja, morda nagovor ob vhodu in obljube, toda kuhinja bo zelo verjetno ostala ista in gostje lačni oziroma vsega siti.

3 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime