Pravniki zaskrbljeni zaradi prikrojenih razlag ločitve države in Cerkve ob blagoslovu OŠ Polica

POSLUŠAJ ČLANEK
Akademsko društvo Pravnik izraža zaskrbljenost zaradi tona razprave, ki se v zvezi z blagoslovom prostorov Podružnične OŠ Polica odvija v sferah splošne javnosti in državne oblasti. 

Nasprotujejo "prikrojenim in neprepričjivim razlagam" načela ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države, ki so očitno podane z "namenom izločitve določenih cerkva in drugih verskih skupnosti iz javnega življenja."

Pri tem navajajo več odločitev slovenskega ustavnega sodišča ter odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz marca 2011, da je dopustno celo "stalno soočenje učencev z verskimi simboli," kot je denimo križ v učilnici.  

Zahteve za uvajanje sankcij za kratek blagoslov šole pa so po njihovo "bližje načelom totalitarne države kot načelom svobodne demokratične ureditve."

Kot pravijo v stanovskem društvu pravnikov in študentov prava, načela ločitve Cerkva in drugih verskih skupnosti od države ni moč razlagati na način, da bi to pomenilo njihovo izločitev iz družbe.

"Da je vključevanje verske tradicije v javno oziroma celo državno sfero povsem dopustno, je v odločbi U-I-67/14-11 z dne 19. 1. 2017 zelo jasno povedalo že Ustavno sodišče," opozarjajo. Po mnenju Ustavnega sodišča je namreč povsem dopustno, da so npr. dela prosti dnevi določeni na podlagi tradicionalno uveljavljenega obhajanja verskih praznikov.

V drugi odločitvi iz leta 2010 je Ustavno sodišče tudi zapisalo, da verska in svetovnonazorska nevtralnost države ni ovira za sodelovanje s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.

Kaj pomeni ločitev Cerkve in države


Bistvene sestavine načela ločitve države in verskih skupnosti je ustavno sodišče določilo leta 2003 (Rm-1/02 z dne 19. 11. 2003) in sicer: (1) da se država ne veže na nobeno veroizpoved, (2) da ni državne religije ali državne Cerkve in (3) da so Cerkve in druge verske skupnosti v svojih zadevah samostojne.

Povsem jasno je, pišejo v Akademskem društvu pravnik, da preprost blagoslov objekta v okviru slovesnosti ob odprtju lokalne šole nikakor ne more pomeniti vezanosti države na nobeno versko skupnost ali kakršnokoli veroizpoved oziroma opredeliti določene vere kot državne religije ali Cerkve.

Hkrati slovenski pravni red šolam in lokalnim skupnostim ne prepoveduje, da bi se za blagoslov šolskega objekta dogovorile s katerokoli od Cerkva in drugih verskih skupnosti, če bi to ocenili kot primerno.

Razlikovanje med verskimi skupnostmi glede na okoliščine dopustno


Pravniki nadaljujejo, da je v konkretnem primeru blagoslov opravil predstavnik Katoliške Cerkve, ki ima na lokalnem območju daleč največ pripadnikov.

Opozarjajo na ugotovitev Ustavnega sodišča v odločbi U-I-92/07-23 z dne 15. 4. 2010, kjer je zapisano, da je: »razlikovanje med verskimi skupnostmi glede določenega vprašanja dopustno, če zanj obstaja razumen, stvaren, v naravi stvari utemeljen razlog.«

Blagoslov šole tudi ni sporen v kontekstu odločitve ESČP v zadevi Lautsi iz leta 2011, ko je italijanska državljanka finskega rodu trdila, da je prisotnost križev v italijanskih šolah, ki so jih obiskovali njeni otroci, v neskladju s pravico staršev, da vzgajajo otroke po svojih neverskih prepričanjih.

Sodišče je v tem primeru odločilo, da je stalno soočenje učencev z verskimi simboli (kot je križ v učilnici) dopustno.

Zato je po prepričanju pravnih strokovnjakov "odveč poudariti, da je v konkretnem primeru šole na Polici šlo zgolj za kratek blagoslov šolskega objekta na slovesnosti ob njegovem odprtju."

Nasprotujejo razglasitvi katerekoli cerkve za državno, a podobno velja tudi za ateizem


V Akademskem društvu Pravnik so še zapisali, da spoštujejo načelo ločitve cerkve in države ter nasprotujejo razglasitvi katerekoli izmed njih ali svetovnega nazora za državnega.

A ob tem opozarjajo, da je "kot državni vrednostni nazor prav tako nedopustno razglasiti ateizem, agnosticizem ipd."

Sami zato zagovarjajo pluralističen pristop, ki kot "edini nevtralni pristop spodbuja spoštovanje, sobivanje in prisotnost vseh ver in svetovnih nazorov v javnem življenju."

Pravniki blagoslov šolskih objektov na slovesnosti ob odprtju vidijo kot "del dragocene slovenske tradicije in kulture ter lahko tako slovesnost samo obogati," in je obenem v skladu z običaji, ki jih najbolje poznajo lokalne oblasti, starši, ravnatelji in učitelji.

Od izvršilne in zakonodajne veje oblasti zato pričakujejo, da bosta zdržali politične pritiske in da ne bo prišlo do "uvajanja kazni za izvedbo preprostega blagoslova, ki bi ga bilo ekscesno umestiti v kategorijo nedovoljenih, prepovedanih ali celo kaznivih dejanj v javnem šolskem prostoru."

KOMENTAR: Uredništvo
Čas je, da razčistimo, kar pomeni ločitev države in verskih skupnosti
Glas pravne stroke je v zadevi, kot je blagoslov OŠ Polica, izjemno pomemben. Čas je namreč, da se naredi konec manipulacijam, ki se v Sloveniji dogajajo okrog sklicevanja na ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti. Gre za normo Zahodne civilizacije, oziroma njenega demokratičnega sistema, kateri so podvržene vse države, ki ji pripadajo. V veliki večini teh imajo verouk v šoli, na stenah javnih šol v vseh naših sosednjih državah pa denimo visijo razpela (o čemer smo na Domovini že pisali). Pa s tem ne posegajo v ločitev države od verskih skupnosti. Pri nas pa je za nekatere problematičen že stari običaj blagoslova novih šolskih prostorov. Pomemben pa je tudi naslednji citat iz ene izmed odločb ustavnega sodišča: »razlikovanje med verskimi skupnostmi glede določenega vprašanja je dopustno, če zanj obstaja razumen, stvaren, v naravi stvari utemeljen razlog.« Mnogi namreč v tovrstni aktivnosti katoliške skupnosti v slovenski družbi vidijo neenakopravno obravnavo različnih verskih skupnosti v Sloveniji. A v naravi stvari je, da je krščanska (katoliška) vera del večstoletne narodove kulture in tradicije, kar je v vsaki državi na tem svetu utemeljen razlog, da so z njo povezani običaji in navade bolj prepojeni z družbenim vsakdanom, kot tisti od katere druge vere. To je tudi temelj, na katerem so Italijani svojo pravico do razpel v javnih šolah ubranili na ESČP in na katerem Avstrijci, Hrvati in drugi narodi večinsko zagovarjajo svojo krščansko tradicijo in kulturo. Le Slovenci smo v tem dejansko izoliran otok sredi Evrope.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30