Pravniki Krivic, Fink in Avbelj o Jasničevih grožnjah poslancem: Ne more jih prisiliti, da glasujejo kot on hoče, lahko pa jih izključijo

Vir foto: Desus.si, Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
"Zato pozivam poslance stranke DeSUS, da s svojim samovoljnim početjem nemudoma prenehajo, da spoštujejo sprejete sklepe in zaveze stranke DeSUS, sicer bomo proti njim prisiljeni sprejeti najbolj rigorozne ukrepe."

S temi besedami je predsednik upokojenske stranke zagrozil preostalim poslancem DeSUS-a, ki v parlamentu glasujejo po svoji vesti in ne vedno tako, kot od njih zahteva vodstvo stranke. Poslanec Ivan Hršak Jasniču ni ostal dolžan in ga je označil za največjega avtokrata kar jih pozna. 

Glede na to, da 82. člen ustave neposredno določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nikakršna navodila, smo pri uglednih pravnih strokovnjakih preverili, ali so Jasničeve zahteve ustavno-pravno dopustne. 

Rdeča nit odgovorov mag. Matevža Krivica, dr. Andreja Finka in dr. Mateja Avblja je, da stranka svojih poslancev na noben način ne more prisiliti v zastopanje določenih stališč, sankcija za to pa je lahko le politične narave.

Dr. Fink: Znak političnega obupa




»Razmerje med stranko DeSUS in njenimi poslanci naj razčistijo interesirani med seboj,« je prva misel strokovnjaka za ustavno pravo s Katoliškega inštituta, prof. dr. Andreja Finka.

Kot poudarja, so »kršenje sklepov stranke«, njihova »groba kršitev«, »izdaja stranke« in »nasprotja z interesi stranke«, zadeve, ki naj jih razčisti stranka sama v sebi. »Če hoče zato uporabiti najbolj »rigorozne ukrepe«, je to menda po njenem statutu v njeni pristojnosti, če se njeno vodstvo tako odloči.«

Tudi Fink sicer izpostavlja 82. člen ustave, ki je »kristalno jasen«, da so poslanci »predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«.

»Sicer je pa v evropski civilizaciji, vse od francoske revolucije dalje, utrjeno pravilo, da v demokratičnem sistemu ni oz. ne sme biti nikakršnih »imperativnih mandatov«. Poslanci so »predstavniki vsega ljudstva«, kot suverenega enega samega telesa. Ustava je s tem izrecno prepovedala pravno vezanost poslancev na kakršnakoli navodila kogarkoli, in to seveda od trenutka ko »Državni zbor potrdi poslanske mandate« (člen 82. URS), pa do konca mandata,« poudarja.

Po njegovem bi vse to morala stranka DeSUS vedeti. »Če kljub temu grozi svojim poslancem z »rigoroznimi ukrepi«, je to le znak nekega političnega obupa, svojega in/ali politično sorodnih strank,« zaključuje profesor Fink.

Mag. Krivic: Nekaj takega je poskušala že SDS, a ji ni uspelo


mag. Matevž Krivic (foto: wikipedia)


Kot je za Domovino povedal nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, je »najbolj rigorozen ukrep« politične stranke proti poslancu, ki je bil izvoljen kot poslanec te stranke, a nato v parlamentu deluje v nasprotju s stališči te stranke, najbrž izključitev takega poslanca iz stranke. In to, kot pravi Krivic, seveda ni v nikakršnem  nasprotju z ustavno določbo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in da niso vezani na nobena navodila.

»Če se prav spominjam, je neka stranka (SDS, če se ne motim), »nezvestobo« svojih poslancev skušala preprečiti s pogodbo s kandidati za poslance, da bi ji v takem primeru morali povrniti del stroškov za izvolitev, a sodišče pravne veljavnosti taki pogodbi ni priznalo,« spominja.  Da stranka poziva »svojega« poslanca, naj deluje v skladu z njeno politiko in mu v nasprotnem primeru zagrozi z izključitvijo, pa je po besedah mag. Krivica v sistemih parlamentarne demokracije poznano in ustavno nesporno ravnanje.

Dr. Avbelj: V skrajnem primeru kaznivo dejanje


Vir foto: youtube


»Da, taki pozivi ne kažejo samo na nizko politično kulturo, temveč so tudi izrecno neskladni z 82. členom ustave, ki uvaja rezprezentativni mandat, v skladu s katerim poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila,« nekoliko drugače stvari vidi pravnik mlajše generacije, dr. Matej Avbelj.

Redni profesor za Evropsko pravo na Novi univerzi poudarja, da poslanci seveda so politično zavezani svoji politični stranki, ki jim je pomagala do mandata in ki je s svojim programom tudi prepričala volivce. Ampak, kot pravi, če poslanec ne sledi več svoji stranki, je tudi tu sankcija le politična. Za to bo odgovarjal volivcem na naslednjih volitvah.

»Na noben način pa vodstvo politične stranke svojih poslancev ne more prisiliti v zastopanje določenih stališč, še najmanj pa z odkritimi grožnjami z najbolj rigoroznimi ukrepi, ki bi lahko v skrajnem primeru pomenili tudi kaznivo dejanje,« zaključuje dr. Avbelj.

Izključitev poslancev malo verjetna


Ping pong med predsednikom DeSUS-a Jasničem in poslanci se je sicer nadaljeval čez včerajšnje popoldne.

Jasnič je za medij N1info.si potrdil, da je z "najbolj rigoroznimi ukrepi" mislil na možnost izključitve. A pred novinarji poudaril tudi, da jih on izključiti ne more: »Jaz sploh ne izključujem. Ne vem od kje vam ta podatek, da izključujem poslance. Iz stranke jih izključi samo občinski odbor. V kolikor bo občinski razpravljal tudi na osnovi tega pisma, ki sta ga danes poslala našim občinskim o odborom, bodo pač občinski odbori odločili kako in kaj. Ampak jaz nimam niti instrumentov, da bi lahko to naredil«.

Jasnič se je tudi odzval na Hršakove besede, da bodo poslanci Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili pismo, v katerem naj bi Jasnič poslancem naročal, kako naj glasujejo. Dejal je, da bo v primeru takšne poteze poslancev odstopil z mesta predsednika stranke DeSUS.

Izključitev poslancev iz stranke je sicer malo verjetna, saj bi DeSUS s tem izgubil status parlamentarne stranke ter s tem pravico do večje medijske izpostavljenosti v predvolilnem času v programih RTV Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike