Pravnik Matevž Krivic o "ekstremni nesramnosti" Pikalovega zakona: "Nas imate za norca?"

Vir foto: Twitter Jerneja Pikala. Citat je dodan - članek Matevža Krivica za Sobotno prilogo Dela, 7. julij 2019
POSLUŠAJ ČLANEK
"Uresničevanje" ustavne odločbe o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih OŠ, kot to na predlog ministra za šolstvo Pikala počne vladna koalicija, žanje vse več zgražanja uglednih slovenskih pravnih strokovnjakov, ne glede na nazorsko prepričanje.

V  Financah se je z uničujočo kritiko pisma podpore štirih nekdanjih levih šolskih ministrov Pikalovemu predlogu oglasil dr. Matej Avbelj. V sobotni prilogi Dela pa je svoje mnenje podal tudi nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic.

Čeprav se tudi Krivic sam, kot piše v članku, prišteva k levičarjem, idejo, da 85 % financiranja razširjenega programa zamenjajo z 0 %, vidi kot "ekstremno nesramnost". Levičarske politike pa sprašuje, če jih za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazujejo te dni.

Poem ko je bila pravno sporna novela ZOFVI, vsebinsko nespremenjena, s tesno večino izglasovana v pristojnem odboru, bo ta teden v drugem branju v obravnavi na seji državnega zbora.

Brezbrižnost leve oblasti, da kljub vsem opozorilom strokovnjakov, da gre za neustaven način "reševanja" odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javno veljavnega programa v osnovnih šolah, pa razburja vse več pravnih strokovnjakov.

V sobotni prilogi Dela se je tako oglasil ugledni pravnik, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki na levem političnem in ideološkem polu uživa visoko kredibilnost in spoštovanje.

V članku z naslovom "Je javna šola morda višja vrednota kot pravna država?" med drugim piše, da so nazorskim levičarjem dobrobiti javnega šolstva gotovo pomembno vodilo, a uskladiti se morajo, hočeš nočeš, v okviru pravne države. "V demokraciji sicer odloča večina, toda v današnji tako imenovani ustavni demokraciji to ne pomeni, da potem v državi takrat, ko imajo večino bolj levo usmerjeni politiki, njihove vrednote postanejo »univerzalne« oziroma zavezujoče za vse."

Po daljšem prvem delu članka, kjer zastavi širši okvir obravnavane tematike, se v drugem delu konkretneje loti bistva. In poudarja, da je že decembra 2017 v Delu zapisal: »To, da je vladna koalicija – na predlog Erjavčevega Desusa – potem tistih 85 odstotkov v predlogu zakona maščevalno (?) nadomestila kar z nič odstotki, pa zame ni več le nedopustna nesramnost tako nasproti prizadetim kot nasproti ustavnemu sodišču, ampak ni več daleč od nezrelega pobalinstva. Celo kljub izrecnemu opozorilu parlamentarne pravne službe!«

Za Socialne demokrate, ki so zdaj povzeli takratno "rešitev" Desusa, piše, da si morda s tem utrjujejo svojo volilno bazo. "A v celoti bodo s tem vse izgubljale simpatije tiste odločilne (in vedno širše) sredine, ki pri takih vprašanjih (tu: za krepitev javnega ali zasebnega šolstva) ni zelo ostro opredeljena ne za eno ne za drugo, ne mara pa političnega sprenevedanja in zavajanja." 

V nadaljevanju sicer Krivic piše, da ni preverjal ali je morda res, da »polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje«.

Ampak če je tako, potem se uresničevanje te ustavne presoje s financiranjem tega razširjenega programa po prepričanju Krivica sploh nima kaj ukvarjati in mora razmerje ostati 100 % za obvezni in 85 % za razširjeni del. "Vsako zmanjševanje tega dosedanjega odstotka (da o ekstremni nesramnosti zmanjševanja na nič sploh ne govorim) pa je tako prozoren trik, da mu težko kdo nasede."

Kajti, kot nadalje piše Matevž Krivic, je nasprotni argument zelo preprost in vsakomur razumljiv: "ustavna presoja je bila vendar sprožena in tudi dobljena zato, da bi se položaj zasebnih šol pri izvajanju javnega programa izboljšal – vi pa trdite, da boste to ustavno presojo »uresničili« tako, da ga boste občutno poslabšali!? Nas imate za norca?"

V zaključku še Krivic pravi, da se je sam kot nazorski levičar doslej marsikdaj tolažil z mislijo, da bolj levo usmerjeni politiki kljub napakam, ki jih delajo, javnosti z lažmi in prevarami vsaj ne zavajajo tako kot oni na desni.

"Če si bo vsa »levosredinska« politična sfera zdaj v javnosti ustvarila še sloves, da je za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazuje te dni, bo pa svojemu ugledu sama zadala tak udarec, kakršnega ji ne more zadati noben nasprotnik."

Dr. Matej Avbelj: štirje mušketirji in njihova "logična protislovja"


Pisma štirih nekdanjih šolskih ministrov levih vlad se je v svoji kolumni za Finance lotil še en ugleden pravni strokovnjak, dr. Matej Avbelj.

Na njihovo izraženo skrb glede škodljivih posledic korenitega posega v šolstvo na Slovenskem v obliki uveljavljanja odločbe ustavnega sodišča, še posebej v družbi, ki je "nanjena k delitvam na ideološki podlagi" Avbelj odgovarja, da je k delitvam na ideološki podlagi nagnjena vsaka normalna družba.

"Temu se z drugo besedo reče svetovnonazorski pluralizem, ki je predpostavka in cilj demokracije," pravi Avbelj.

In če "nekdanji ideologi političnih strank LDS in SD, ki so bili, najbrž ne po naključju, šolski ministri, menijo, da je namen javnega šolstva v preprečevanju ideoloških delitev, pravzaprav skrbijo za to, da slovenska družba ne bi bila pluralna in s tem demokratična," opozarja ugledni pravnik. "Ideoloških delitev namreč ni samo v razmerah ideološkega monopola in prav temu, se bojim, je služilo »nevtralno« javno šolstvo," še nadaljuje.

Obenem pa izpostavlja, da če imajo ministri res prav, da je naš državni šolski sistem vrhunski in v samem svetovnem vrhu, potem se za njegov obstoj nimamo česa bati. "Morebitna konkurenca zasebnega šolstva v takih razmerah preprosto nima možnosti, če pa bi se že razvila, bi bil to le še dodaten impulz za še večjo kakovost državnega šolstva." 

Avbelj se v nadaljevanju dotakne še ideje sindikata SVIZ po referendumu o tem vprašanju.

"Medtem ko smo v preteklosti iz levega političnega pola nenehno poslušali, da se na referendumu ne more odločati o človekovih pravicah – kar sicer na splošno ne drži –, zdaj iz teh istih ust priroma predlog, ki ga ustava in ustavnosodna praksa izrecno prepovedujeta," piše Avbelj in predlog označi za "hipokrizijo brez primere".

Nov protest združenih staršev
V torek, 9.7.2019, se bodo Združeni starši zbrali na javnem protestu pred 10. redno sejo Državnega zbora in tako izrazili nestrinjanje z ukrepi vlade na področju šolstva. Začeli se bodo zbirati ob 11:30 na ploščadi pred Državnim zborom.

dr. Slavko Gaber in dr. Žiga Turk v oddaji Politično


Na to temo pa sta se v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija soočila tudi nekdanja ministra za šolstvo dr. Slavko Gaber in dr. Žiga Turk. Medtem ko prvi na vprašanja - kaj točno država od zasebnih šol z javno veljavnim programom zahteva, da ponudijo učencem ter kako on vidi, da ponudniki ustavne presoje kljub uspehu po Pikalovem predlogu dobijo manj, ni konkretno odgovoril. Je pa bil v svojih odgovorih konkretnejši dr. Žiga Turk, kar je bilo dobro sprejeto na družbenih omrežjih.

Morda prav zato se je, ne s polemiziranjem glede vsebine, temveč ad personam, odzval nekdanji politik LDS in Zares Gregor Golobič:



Tako pa se je Žiga Turk odzval na Golobičev twit:



Žiga Turk je bil prepričljiv:



"Fact checker" s spleta pa je razkril še eno Gabrovo napačno navedbo:



[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30