Pravnik Matevž Krivic o "ekstremni nesramnosti" Pikalovega zakona: "Nas imate za norca?"
V Financah se je z uničujočo kritiko pisma podpore štirih nekdanjih levih šolskih ministrov Pikalovemu predlogu oglasil dr. Matej Avbelj. V sobotni prilogi Dela pa je svoje mnenje podal tudi nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic.
Čeprav se tudi Krivic sam, kot piše v članku, prišteva k levičarjem, idejo, da 85 % financiranja razširjenega programa zamenjajo z 0 %, vidi kot "ekstremno nesramnost". Levičarske politike pa sprašuje, če jih za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazujejo te dni.
Poem ko je bila pravno sporna novela ZOFVI, vsebinsko nespremenjena, s tesno večino izglasovana v pristojnem odboru, bo ta teden v drugem branju v obravnavi na seji državnega zbora.
Brezbrižnost leve oblasti, da kljub vsem opozorilom strokovnjakov, da gre za neustaven način "reševanja" odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javno veljavnega programa v osnovnih šolah, pa razburja vse več pravnih strokovnjakov.
V sobotni prilogi Dela se je tako oglasil ugledni pravnik, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki na levem političnem in ideološkem polu uživa visoko kredibilnost in spoštovanje.
V članku z naslovom "Je javna šola morda višja vrednota kot pravna država?" med drugim piše, da so nazorskim levičarjem dobrobiti javnega šolstva gotovo pomembno vodilo, a uskladiti se morajo, hočeš nočeš, v okviru pravne države. "V demokraciji sicer odloča večina, toda v današnji tako imenovani ustavni demokraciji to ne pomeni, da potem v državi takrat, ko imajo večino bolj levo usmerjeni politiki, njihove vrednote postanejo »univerzalne« oziroma zavezujoče za vse."
Po daljšem prvem delu članka, kjer zastavi širši okvir obravnavane tematike, se v drugem delu konkretneje loti bistva. In poudarja, da je že decembra 2017 v Delu zapisal: »To, da je vladna koalicija – na predlog Erjavčevega Desusa – potem tistih 85 odstotkov v predlogu zakona maščevalno (?) nadomestila kar z nič odstotki, pa zame ni več le nedopustna nesramnost tako nasproti prizadetim kot nasproti ustavnemu sodišču, ampak ni več daleč od nezrelega pobalinstva. Celo kljub izrecnemu opozorilu parlamentarne pravne službe!«
Za Socialne demokrate, ki so zdaj povzeli takratno "rešitev" Desusa, piše, da si morda s tem utrjujejo svojo volilno bazo. "A v celoti bodo s tem vse izgubljale simpatije tiste odločilne (in vedno širše) sredine, ki pri takih vprašanjih (tu: za krepitev javnega ali zasebnega šolstva) ni zelo ostro opredeljena ne za eno ne za drugo, ne mara pa političnega sprenevedanja in zavajanja."
V nadaljevanju sicer Krivic piše, da ni preverjal ali je morda res, da »polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje«.
Ampak če je tako, potem se uresničevanje te ustavne presoje s financiranjem tega razširjenega programa po prepričanju Krivica sploh nima kaj ukvarjati in mora razmerje ostati 100 % za obvezni in 85 % za razširjeni del. "Vsako zmanjševanje tega dosedanjega odstotka (da o ekstremni nesramnosti zmanjševanja na nič sploh ne govorim) pa je tako prozoren trik, da mu težko kdo nasede."
Kajti, kot nadalje piše Matevž Krivic, je nasprotni argument zelo preprost in vsakomur razumljiv: "ustavna presoja je bila vendar sprožena in tudi dobljena zato, da bi se položaj zasebnih šol pri izvajanju javnega programa izboljšal – vi pa trdite, da boste to ustavno presojo »uresničili« tako, da ga boste občutno poslabšali!? Nas imate za norca?"
V zaključku še Krivic pravi, da se je sam kot nazorski levičar doslej marsikdaj tolažil z mislijo, da bolj levo usmerjeni politiki kljub napakam, ki jih delajo, javnosti z lažmi in prevarami vsaj ne zavajajo tako kot oni na desni.
"Če si bo vsa »levosredinska« politična sfera zdaj v javnosti ustvarila še sloves, da je za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazuje te dni, bo pa svojemu ugledu sama zadala tak udarec, kakršnega ji ne more zadati noben nasprotnik."
Dr. Matej Avbelj: štirje mušketirji in njihova "logična protislovja"
Pisma štirih nekdanjih šolskih ministrov levih vlad se je v svoji kolumni za Finance lotil še en ugleden pravni strokovnjak, dr. Matej Avbelj.
Na njihovo izraženo skrb glede škodljivih posledic korenitega posega v šolstvo na Slovenskem v obliki uveljavljanja odločbe ustavnega sodišča, še posebej v družbi, ki je "nanjena k delitvam na ideološki podlagi" Avbelj odgovarja, da je k delitvam na ideološki podlagi nagnjena vsaka normalna družba.
"Temu se z drugo besedo reče svetovnonazorski pluralizem, ki je predpostavka in cilj demokracije," pravi Avbelj.
In če "nekdanji ideologi političnih strank LDS in SD, ki so bili, najbrž ne po naključju, šolski ministri, menijo, da je namen javnega šolstva v preprečevanju ideoloških delitev, pravzaprav skrbijo za to, da slovenska družba ne bi bila pluralna in s tem demokratična," opozarja ugledni pravnik. "Ideoloških delitev namreč ni samo v razmerah ideološkega monopola in prav temu, se bojim, je služilo »nevtralno« javno šolstvo," še nadaljuje.
Obenem pa izpostavlja, da če imajo ministri res prav, da je naš državni šolski sistem vrhunski in v samem svetovnem vrhu, potem se za njegov obstoj nimamo česa bati. "Morebitna konkurenca zasebnega šolstva v takih razmerah preprosto nima možnosti, če pa bi se že razvila, bi bil to le še dodaten impulz za še večjo kakovost državnega šolstva."
Avbelj se v nadaljevanju dotakne še ideje sindikata SVIZ po referendumu o tem vprašanju.
"Medtem ko smo v preteklosti iz levega političnega pola nenehno poslušali, da se na referendumu ne more odločati o človekovih pravicah – kar sicer na splošno ne drži –, zdaj iz teh istih ust priroma predlog, ki ga ustava in ustavnosodna praksa izrecno prepovedujeta," piše Avbelj in predlog označi za "hipokrizijo brez primere".
V torek, 9.7.2019, se bodo Združeni starši zbrali na javnem protestu pred 10. redno sejo Državnega zbora in tako izrazili nestrinjanje z ukrepi vlade na področju šolstva. Začeli se bodo zbirati ob 11:30 na ploščadi pred Državnim zborom.
dr. Slavko Gaber in dr. Žiga Turk v oddaji Politično
Na to temo pa sta se v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija soočila tudi nekdanja ministra za šolstvo dr. Slavko Gaber in dr. Žiga Turk. Medtem ko prvi na vprašanja - kaj točno država od zasebnih šol z javno veljavnim programom zahteva, da ponudijo učencem ter kako on vidi, da ponudniki ustavne presoje kljub uspehu po Pikalovem predlogu dobijo manj, ni konkretno odgovoril. Je pa bil v svojih odgovorih konkretnejši dr. Žiga Turk, kar je bilo dobro sprejeto na družbenih omrežjih.
Morda prav zato se je, ne s polemiziranjem glede vsebine, temveč ad personam, odzval nekdanji politik LDS in Zares Gregor Golobič:
'Superminister' ima v nečem pa le prav: skupini bivših ministrov za šolstvo sta res nesimetrični: na eni strani tisti, ki so šolstvo izboljšali, na drugi pa Zupan, ki tam sploh ni bil, Šturm, ki je vedril eno poletje, in Turk - heroj šparalizacije (razen za rončeviče & Co)...
— Gregor Golobič (@ZaresGregor) July 7, 2019
Tako pa se je Žiga Turk odzval na Golobičev twit:
Poskuša zmagati debato v podaljških 😊 Ni podaljškov. Političnega je bilo konec tri ure nazaj. https://t.co/oFh1ieLczd
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 7, 2019
Žiga Turk je bil prepričljiv:
Žiga Turk Slavka Gabra v debati ni prepričal, ga je pa v očeh javnosti zelo prepričljivo premagal. Ne spomnim se, kdaj je bil zadnjič predstavnik vladne strani v kakšnem besednem dvoboju tako nebogljen. https://t.co/VnKzxuQFkx
— Libertarec (@Libertarec) July 8, 2019
Ex minister za šolstvo Slavko Gaber ob blokadi uveljavitve ustavne odločbe o financiranju JAVNEGA programa v zasebnih OŠ: "O tej ustavni odločbi nimam visokega mnenja in ne verjamem, da kaže začet pri njej." Odločb US, o katerih "nima visokega mnenja", torej ni treba uveljaviti!?
— Nenad Glücks (@NenadGlucks) July 8, 2019
"Fact checker" s spleta pa je razkril še eno Gabrovo napačno navedbo:
Pa Gabr se je na debelo zlagal, ko je v zadnjem stavku izjavil, da dajemo skoraj najmanj za osnovne šole. V resnici dajemo skoraj največ - smo na četrtem mestu v EU. Vir: https://t.co/paFlYTtgOZ
— Tony Caker (@bosti0) July 7, 2019
[do_widget id=podcast-playlist-3]
16 komentarjev
Kugy
Gledel sem soočenje Turk - Gaber.
Malo kdo se zaveda, da je Gaber glavna zaslužna eminenca nasega šolstva. Pod njim in zanjim so nastali slovenski veleumi kot so nabiranje točk glede na učni uspeh učencev v letniku in maturi, posebna preverjanj znanja že v osnovnih šolah, ki na koncu odločajo o vpisu učenca na srednje šole ali fakulteto.
In kakšne so bile posledice. Študiji naravoslovja, ki je že tako upadal je postal še manj zanimiv in dosegljiv po Gabru le za najslabše učence, ker na teh fakultetah ni bilo omejitev. Se pa je izredno povečal interes za šole predvsem družboslovnih smeri, kjer so bile omejitve največje. Kar pomeni, da se je ugled teh šol občutno dvignil, saj so se na te šole lahko vpisovali samo najboljši učenci. In ne boste verjeli najbolj iskana šola je postala FDV, ki je poleg tega dobila najmodernejše prostore in ogromno novih učitelejev. Tudi pomankanje zdravnikov je plod omejitev vpisa na Med. F. Predvsem pa je točkovanje prispevalo k negativni selekciji, ki je upoštevala samo storilnost ne pa talent in resnično veselje za opravljanje nekega poklica. Tako se je poigral z tisočerimi zgrešenimi odločitvami izbire poklica.
Gabrova znanost je črpala iz sistema Vshodno Nemškega selekcioniranja športnikov, ki se je na koncu pokazal za zgrešeno in škodljiv za družbo kot posameznike. Uvedel je tudi nivojski pouk, ki so ga izmislili že pred njim. (moja mati ga je bila deležna v času fašizma).
Razgovor z Turkom je pokazal nivo nekdanjega zaslužnega Šolskega ministra. Kot bi prišel iz mračne preteklosti, ki jo zaradi njega in njemu podobnim vlečemo za seboj in bo dolgoročno vplivala na napredek države in družbe. In kot vedno pravim, še naprej bomo imeli nižje plače in bagatelne penzije v primerjavi z Avstrici in Italjani.
Jernej
Nezaslišana nesramnost je že to, da Cerarjeva vlada ni hotela uresničiti odločbe ustavnega sodišča, marveč je hotela spremeniti kar ustavo zato, ker je imela v parlamentu 2/3 večino. Se pravi: težnje urediti državo po svoji meri. Četudi s spremembo ustave, nekoč pa kar z ukinitvijo ustave. Ta nezaslišana nesramnost pa se pod Šarčevo vlado nadaljuje z arogantnim in ekstremno nesramnim Pikalom.
Korenine te nesramnosti: ko je 1943 Italija kapitulirala, so primorski učitelji, vsi srečni, da lahko končno poučujejo v slovenščini, začeli s slovenskim poukom. Boljševikom to ni bilo všeč in so zlasti tiste učitelje, ki jih niso oni nastavili, kar ubili. Preprosto po Pikalovi nesramnosti - kar ubili. Ja, ekstremno nesramni Pikalo - ubili so jih. Tvoji idejni predhodniki!
TACE PROČ OD ŠOLSTVA, PIKALO!!!!
kdorkoli
Točno tako, nejo! Po instalirani pameti je PIkalova tovarišija enaka onim krvavim medvojnim in povojnim revolucionarjem, ki jim zdaj najbrž prav oni sami v krvavo farbajo roke in noge - da bi sebe opravičili?
Kraševka
Hribarjev Rafko ob 13,57
Res je tako.
Če politik dela NAMERNO nezakonito - v škododo državljanov, mora to poravnati iz svojega žepa.
Sicer se v svoji vladavini lahko poslužujejo razno-razne nezakonitosti in državo spravijo celo v "bankrot".
baubau
pravnik Krivic bo vsaj na stara leta moral pač malo poravnati svoje nazorsko prepričanje o pravi-čni Slovenski levici...no nikoli ni prepozno...
Hribarjev Rafko
Politikom smo z volitvami prepustili del svoje suverenosti. Pričakuje se, da se odločajo pravilno, pravično, pravno! Zato so tudi nadpovprečno dobro plačani. In prav iz te plače bi morali izpeljati logično konsekvenco:
Če odločitev politikov pade na sodišču, MORAJO politiki iz svojega žepa financirati povračilo škode !!!
Preprosto, če hočete. Lahko pa kompliciramo naprej...
Routar
Ali pa preklopimo na neposredno demokracijo, švicarski model.
Alojzij Pezdir
Nekdanji ustavni sodnik in izpričani borec za univerzalne temeljne človekove pravice državljanov RS in migrantov v RS mag. Matevž Krivic je še enkrat dokazal svojo zgledno človeško, profesionalno pravniško in intelektualno etiko ter se tudi ob najnovejšem škandaloznem poskusu podlega izigravanja veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS s strani ministra za šolstvo dr. Jerneja Pikala in Vlade RS premiera Marjana Šarca postavil na stran veljavne Ustave RS, vladavine prava ter doslednega spoštovanja univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Popolnoma jasno je, da Šarčeva vlada in vladajoča koalicija s predlaganim amandmajem oz. otipljivim in dokazljivim slabšanjem položaja dela otrok in staršev v obveznih programih devetletke, ki jih izvajajo zasebne ustanove, ne more ustrezno odpraviti veljavno in kompetentno ugotovljene diskriminacije ter ne more odpraviti veljavno ugotovljene neustavnosti oz. kršitve veljavne Ustave RS s strani Vlade RS kot izvršne veje oblasti ter Državnega zbora RS kot pristojnega zakonodajalca.
Kar pomeni, da bo ponovno protiustavno "posilstvo" veljavne Ustave RS, države in državljanov RS s strani nadutega ministra Pikala in samopašne Vlade RS, če bo Pikalov ustavno sporni amandma večinsko potrjen v DZ RS, povzročilo ponovno ustavno presojo pred Ustavnim sodiščem RS in v nadaljevanju nemara celo zahtevo za varstvo temeljnih človekovih svoboščin in pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Vsemu temu bi se lahko naduti minister Pikalo in samopašna Šarčeva vlada ter podporna koalicija 5 + 1 izognili, če bi prisluhnili strokovnim pravniškim mnenjem lastnih strokovnih služb Vlade in DZ RS ter utemeljenim mnenjem presojam številnih pravnih strokovnjakov, med njimi tudi bivših uglednih ustavnih sodnikov, kot je tudi Matevž Krivic.
A kot je videti, nazadnjaško ideološko jedro v SD računa na to, da bo sestava Ustavnega sodišča RS ob ponovni obravnavi pričakovane ustavne presoje Pikalove ustavno sporne zakonske novele že bistveno drugačna, kot je bila pred petimi leti in da bo Ustavno sodišče RS v tedanji kadrovski sestavi že večinsko sledilo ideološkim in diskriminatornim izhodiščem najbolj zadrtih tradicionalnih ideologov in polit-komisarjev vsiljenega enoumja v slovenskem državnem šolstvu.
kdorkoli
Pikalo je posmehljiv nadutež, ki ne bi nikoli smel priti na oblastni položaj, kaj šele, da je minister! Je pa njegovo delo všeč tistim, katerih intimna opcija je proslula partijska revolucija in njene "vrednote", zato jim ni težko kršiti ustavo, človekova pravice in demokratična načela. Čeprav jih imajo vedno poln gobec, se jih držijo samo takrat, kadar iz njih lahko kujejo svojo pristransko korist. Revolucija pač ne priznava nad seboj nobenega zakona, ustave ali človekove pravice. Za tiste, ki v politiki zagovarjajo zločinske revolucionarne metode in načela, ne bi smelo biti prostora ne v parlamentu, niti na oblastnih funkcijah. Odstavite Pikala, zasluži si to!
AlojzZ
II. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE (14. do 65. člen)
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/ustava/ii-clovekove-pravice-in-temeljne-svoboscine-14-do-65-clen/
41. člen
(svoboda vesti)
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
STAJERKA2021
Če RKC šole ustanavlja, naj jih tudi financira. In starši, za katere javne šole niso dovolj dobre, naj sofinancirajo. Ko bodo musliči hoteli svoje šole, kaj bo pa takrat?
Franc2015
Tukaj gre za spoštovanje ustave in pravne države, ne pa za to, kar si vi ali kdorkoli drug misli o tem kdo naj financira kakšne šole - to vam želi povedati tudi pravnik Krivic. Kar se pa muslimanov tiče (Turki so bili prvi, ki so želeli šolo pri nas ustanoviti) - za pričakovati je, da njihove šole sploh ne bodo zaprosile za priznanje javne veljavnosti programa - ker to pomeni, da pravila in standarde predpisuje država ter izvaja nadzor. Oni bodo sfinancirali sami in tudi program izvajali tako kot jim bo odgovarjalo.
STAJERKA2021
Franc, o kateri pravni državi govoriš? O naši? A spoštuje ta naša država vedno ustavo in pravni red, ali to samo takrat, ko nekomu to ustreza? Je pri nas vse po črki zakona, da se sedaj nekateri tako obešate na to nespoštovanje zakona!
AlojzZ
Gospoda, ki ima poln kufer, opozarjam, da je osnovna človekova pravica vzgajati otroke v skladu z vero in prepričanjem staršev. Berite Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III): Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok. (3. alineja 26. člena). Šele potem pride na vrsto Milan&pajdaši, kamor sodite tu vi, gospod s polnim kufrom.
Bac
Poglej: kdorkoli ustanovi šolo, jo tudi financira: njeno izgradnjo, vzdrževanje, tekoče stroške, posodabljanje opreme . To gre iz žepa ustanovitelja, medtem ko pri državnih šolah to plačujemo jaz, ti, se pravi vsi davkoplačevalci. Iz naših žepiv gre zgolj strošek izvajanja izobraževalnega programa, kar gre tudi pri državnih šolah. Torej, če znaš sešteti dva plus dva, boš ugotovil, da je privatna šola (tudi waldorfska, ki ni cerkvena), zate-davkoplačevalca mnogo cenejša kot državna. Premisli.
slovenc sm
Nekaterih na tem forumu res ne razumem. Ali enostavno ne razumete problema ali se pa delate, da ga ne razumete. Saj ustanovitelj šolo financira že s tem, da daje stavbo, opremo in druge dodatne aktivnosti, ki niso plačane iz rednega programa. Državi za te namene ni potrebno dati nobenega denarja. Dajte nekateri že nehat pisat neumnosti in si najprej preberite zakon, kjer jasno piše vse te stvari.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.