Pravni strokovnjak: Sledenje brez odredbe sodišča, ki ga je uzakonila Golobova Svoboda, je nevarno

V četrtek je državni zbor potrdil novelo zakona o finančni upravi, s čimer so poslanci uzakonili možnost, da finančni inšpektorji ob sumu davčnih kršitev na vozilo namestijo sledilno napravo – in to brez odredbe sodišča.

Za je glasovalo 38 poslancev Gibanja Svoboda; v SD in Levici so se vzdržali. V primeru veta državnega sveta bo parlament o zakonu ponovno odločal. Lahko se torej zgodi, da bo zakon na ponovnem glasovanju padel, saj bo treba v tem primeru zbrati 46 glasov.

Do zakona je kritična tako informacijska pooblaščenka kot tudi pravna stroka. Pravni strokovnjak in odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je mnenja, da je takšen preiskovalni ukrep nevaren, hkrati pa je vprašljivo, koliko bo sploh doprinesel k učinkovitosti Finančne uprave.

"Z ukrepom bi močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam"

Finančna uprava (Furs) se je prejšnji teden odzvala na očitke, ki so leteli na možnost sledenja tovoru brez odredbe sodišča ali zunanjega nadzora. Na novinarski konferenci je direktorica uprave za nadzor, Damjana Slapar Burkat, dejala, da bi z ukrepom močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam. Navedla je primer pošiljk tobačnih listov, ki bi morali potovati iz EU-ja, a se to v resnici ne zgodi, ampak so ti listi znotraj EU-ja predelani v tobačne izdelke. "To pa je pomembno, ker tobačni listi niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Tako naj bi se torej izogibali plačilu trošarin."

V lanskem in letošnjem letu so zasegli 86 ton tobaka. V primeru prodaje na črno bi bil državni proračun prikrajšan za več kot 11,5 milijona evrov.

Odvetniška zbornica: Učinkovitost nikakor ne sme iti na škodo človekovih pravic

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je mnenja, da bi morali biti nameni tovrstnih ukrepov z zakonom zamejeni tako ozko in strogo, da ne bi dopuščali možnosti sistematičnega in rednega nadzora posameznikov. "Po naravi stvari pomeni sledenje blagu v večini primerov hkrati tudi nekemu posamezniku, ki ga je pogosto mogoče določiti (vozniku, drugemu zaposlenemu, tretji osebi)."

Zato je predlagala ustreznejšo rešitev, da bi o uporabi takega ukrepa odločalo sodišče, in ne zgolj pooblaščena oseba na Finančni upravi.

Kritični so tudi na odvetniški zbornici. Kot poroča Delo, je po njihovih besedah takšna ureditev nevarna in ogroža vladavino prava. Strinjajo se, da morajo biti davčni postopki učinkoviti, "vendar njihova učinkovitost nikakor ne sme iti na škodo človekovih pravic."

Nekdanji šef Fursa, Ivan Simič, ki po poročanju Financ zadeve ne želi podrobneje komentirati, pa pravi: "Za tajno sledenje bi bilo prav, da bi imeli sodno odredbo."

Kovačič Mlinar: Takšen preiskovalni ukrep je nevaren

Ukrep tajnega sledenja je že pred tednom dni kritično komentiral pravni strokovnjak in odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. "Davčni postopki pogosto vodijo v prekrškovne in kazenske postopke, zato je takšno zbiranje dokazov (brez sodne odredbe) nujno povezano z velikim tveganjem za zlorabe. V davčnih postopkih namreč ni ločitve funkcij odločanja in preiskovanja," je zapisal na Twitterju.

Svoja opozorila je podrobneje razložil v oddaji Faktor na TV3. Dejal je, da gre za izjemno občutljivo področje, ki lahko vodi v zlorabe. Gre namreč za preiskovalno metodo, ki se uporablja v času, ko v kazenskem postopku še vedno velja domneva nedolžnosti. Širjenju posebnih preiskovalnih ukrepov se je zato po njegovem mnenju treba upreti, saj lahko močno posežejo v posameznikovo zasebnost:

 

Ob tem opozarja, da ima Finančna uprava že sedaj veliko pooblastil in ogromne baze podatkov, tako da lahko uspešno izvaja svoje naloge. Kot pravi, gre državi verjetno za to, da se v proračun steče več denarja od trošarin. Dodaja pa, da obstajajo tudi druge možnosti uporabe, ki pa ne bodo tako upravičene:

 

"Gre za uporabo sledilnih naprav na zunanjem delu prevoznega sredstva in nadzoruje se le blago, ne pa ljudi," pravijo na Fursu – in to kljub očitnemu dejstvu, da prevozno sredstvo, ki tovor prevaža, nekdo vozi:

 

Kovačič Mlinar zaključuje, da je takšen preiskovalni ukrep nevaren, hkrati pa je vprašljivo, koliko bo uporaben oziroma koliko bo sploh doprinesel k učinkovitosti Fursa. Ob upoštevanju načela sorazmernosti – na eni strani poseg v temeljne pravice, na drugi zavarovanje finančnih interesov države – bi morala biti tehtnica v tem primeru nagnjena k zavarovanju temeljnih pravic.

Do početja leve vlade so kritični tudi nekateri levo nazorsko usmerjeni ljudje, ki niso več v prvih političnih vrstah. Eden takšnih je nekdanji poslanec SD-ja, Jan Škoberne:

https://twitter.com/Jan_Skoberne/status/1600807529122238464





https://twitter.com/hladnikp/status/1603441661069213703