Pravna mnenja povozil tudi odbor za izobraževanje. Kordiš v zahvalo dal pomembno obljubo

Vir foto: https://www.dz-rs.s,
POSLUŠAJ ČLANEK
Navkljub opozorilom tako vladne kot parlamentarne pravne službe ter nekaterih drugih uglednih pravnikov je koalicijska večina na Odboru za izobraževanje izglasovala podporo pravno sporni noveli Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

Sporni predlog, ki namesto izenačitve financiranja javno veljavnih programov v zasebnih in državnih osnovnih šolah razlike med učenci še povečuje, zdaj v drugem branju nespremenjen nadaljuje pot na sejo državnega zbora.

Pomembno obljubo pa je koalicijskim partnericam podal poslanec Levice Miha Kordiš. Njegova stranka namreč ZOFVI-ja ne podpira, češ da zasebnim šolam daje še preveč denarja. A če bo prišlo do veta državnega sveta, bo, kot je nakazal Kordiš, Levica svoje glasove zakonu prispevala. 

Razprava na današnji seji odbora za izobraževanje je trajala kar okrog šest ur, a vsebinsko ni prinesla nobenega napredka. Na strani uresničitve ustavne odločbe v duhu, kot je zapisana in kot jo interpretirajo tudi pravni strokovnjaki, ostajata edino SDS in Nova Slovenija.

V LMŠ so ponudili "kompromisni predlog" (kot so ga imenovali), kjer bi namesto 0 % financiranja razširjenega javno veljavnega programa učencem v zasebnih šolah del tega vendarle pokrili. In sicer dopolnilni in dodatni pouk, ne pa tudi jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, individualne obravnave in ostalih vsebin, ki so še del javno veljavnega programa, ki ga morajo nuditi tudi zasebne OŠ. Pa še to le v 1. razredu.

A tovrstnega kompromisa poslanci obeh pomladnih strank niso sprejeli, saj, kot pravijo, ne razrešuje protiustavnosti zakona. Hkrati pa je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da če bo amandma LMŠ izglasovan, bodo v Levici glasovali proti celotnemu zakonu.

Amandma LMŠ je ostal brez podpore (6:7), kot tudi vsi amandmaji SDS in NSi (v glasovih 5:10). Nespremenjena novela zakona je bila nato potrjena s 6:5.

Zadovoljen nad takšnim razpletom je Miha Kordiš dejal, da so se, kljub temu, da zakona ne podpirajo, v primeru veta državnega sveta, ki se lahko zgodi po sprejetju zakona v Levici "pripravljeni pogovarjati" o zagotovitvi potrebnih glasov za absolutno večino.

Jan Zobec: mikro-ukinitev ustavne demokracije

V kolumni na ius.info se je na to temo oglasil tudi sedanji vrhovni in nedavni ustavni sodnik Jan Zobec.

Med drugim je zapisal, da se je prvotni protiustavnosti pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.

"Da tako ravnanje oblastne večine ustvarja nevaren precedens, na katerega se bo lahko sklicevala sleherna in kakršnakoli oblastna večina kadarkoli v prihodnjih podobnih primerih, kadar se pač ne bo strinjala z odločitvijo Ustavnega sodišča, ni treba posebej utemeljevati."

Nekdanji levi ministri v bran spornemu zakonu


Podporo ministru Jerneju Pikalu in njegovemu načinu "reševanja" protiustavnega stanja na področju financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom, so v javnem pismu podali tudi nekdanji ministri za šolstvo z levega političnega pola: Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič.

Zapisali so, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. Rešitev protiustavnega stanja s 100-odstotnim financiranjem javno veljavnega programa zasebnih OŠ iz javnih sredstev pa bi bil po njihovo "popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole."

Zato želijo vlado in parlament opozoriti pred "radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim."



Nekdanji šolski minister iz vrst SDS, Milan Zver, pa je oglašanje svojih predhodnikov in naslednikov komentiral takole:“Tega pisma štirih ministrov ne moremo sprejeti kot presenečenje, saj so prav ti ministri tudi v času svojega ministrovanja podpirali in favorizirali podržavljeno šolstvo. Na vse načine so si prizadevali omejevati pluralnost vzgojno-izobraževalnega sistema.”

Združeni starši in ravnatelji odgovarjajo: v javnem šolskem sistemu so tudi naše šole!


V civilni iniciativi Združeni starši, ki povezujejo vse slovenske zasebne osnovne šole in vrtce, ki jih obiskuje okoli 4.500 otrok, pristojne pozivajo, naj "se nehajo sprenevedati in iskati »kreativne rešitve«." Opozarjajo, da bi referendum o tej temi, katerega je omenjal Branimir Štrukelj iz sindikata SVIZ, stal toliko, kot znaša 10-letni prispevek do 100 odstotnega financiranja vseh nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji.

Kot izpostavljajo, so nedržavne šole dostopne vsem, za učitelje velja kolektivna pogodba, krizni varčevalni ukrepi vlade so prizadeli tako državne kot nedržavne šole.

Obenem pa tudi nedržavne osnovne šole, ki so pridobile s strani ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, skupaj z državnimi tvorijo mrežo prav tega najboljšega javnega šolskega sistema, še opozarjajo združeni starši.

Združeni starši: "Ministra Pikala pozivamo, da spoštuje prisego, ki jo je dal kot minister, da bo spoštoval ustavni red Republike Slovenije."


Na pismo bivših levičarskih ministrov za šolstvo pa so se oglasili tudi ravnatelji vseh šestih slovenskih zasebnih OŠ.

Ti so še enkrat več opozorili na že znana dejstva, da zakon ministra Pikala namesto izboljšanja stanja otrok v zasebnih osnovnih šolah njihovo pozicijo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča poslabšuje.

Opozarjajo, da bi prav takšna rešitev sprožila izrazitejše socialno razslojevanje, saj bi v drugačne programe lahko vpisovali svoje otroke le najpremožnejši starši.

Ker uresničitev ustavne odločbe pomeni zgolj 0,04 odstotno povečanje stroškov letnega proračuna za šolstvo, je po prepričanju ravnateljev tudi bivšim ministrom jasno, da to javnega šolstva ne ogroža, niti ga ne more ogroziti. Zato bi kot »prvi med ravnatelji« morali biti zgled otrokom v varovanju zakonitosti in ustavnosti, ne pa da gladko prezrejo mnenje zakonodajne službe državnega zbora Republike Slovenije o protiustavnosti in protizakonitosti.



[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Pravniki se ukvarjajo z neustavnostjo, (levi) politiki pa še naprej z ideološkim bojem
Današnja seja odbora za izobraževanje, kljub šesturni razpravi in vse več pravniškim svarilom o protiustavnosti predlagane novele ZOFVI, ni prinesla ničesar novega, česar ne bi ugotovili že v številnih člankih in komentarjih na Domovini. Medtem ko poslanci manjšinskih SDS in NSi striktno zagovarjajo najbolj očitno, enostavno in po mnenju stroke tudi edino dejansko rešitev protiustavnega stanja, poslanci levega pola, kamor lahko štejemo vse od LMŠ preko SAB do Levice, kot hrčki v koleščku ponavljajo ena in ista ideološka stališča, ki sploh ne nagovarjajo vsebine odločbe ustavnega sodišča. Kot smo v uredniškem komentarju že ugotavljali, se pač zavedajo, da jim igranje na ideološke predsodke dviguje politične rejtinge, za kar je vredno tudi gaziti po ustavnem redu naše države. Kljub temu, da jih na to opozarjajo praktično vse pravne službe, ki se morajo okoli predloga ZOFVI po službeni dolžnosti opredeliti, da uglednih pravnih strokovnjakov sploh ne omenjamo. Ena od pomembnejših kolateralnih ugotovitev (potrditev), ki jo prinaša današnja razprava in opredeljevanje do te neustavnosti na splošno, je, da v Sloveniji v resnici nimamo niti sredinskih liberalnih strank (kot nam skušajo ta pojem medijsko vsiliti) niti levo-liberalnih strank v pravem pomenu besede (morda z izjemo SMC, ki je tokrat do tako očitnega kršenja pravnega reda edina nekoliko bolj zadržana). Liberalci (tudi levi!) na evropskem nivoju bi seveda zasebno pobudo v šolstvu gladko podpirali, še posebej, če bi v državi zavzemala zgolj odstotek ali dva šol, kot to velja v Sloveniji. Pri nas pa tako ostaja jasno, da je politična levica, od Liste Marjana Šarca naprej, izrazito socialistična in hkrati še izjemno neobčutljiva na človekove pravice manjšin, če niso ideološko njihove. Ter hkrati popolnoma nespoštljiva do pravne države. A to tudi danes, leta 2019 in skoraj 3 desetletja po formalnem propadu nedemokratičnega režima, za poznavalce ni nobeno presenečenje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30