Pravna mnenja povozil tudi odbor za izobraževanje. Kordiš v zahvalo dal pomembno obljubo
POSLUŠAJ ČLANEK
Navkljub opozorilom tako vladne kot parlamentarne pravne službe ter nekaterih drugih uglednih pravnikov je koalicijska večina na Odboru za izobraževanje izglasovala podporo pravno sporni noveli Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).
Sporni predlog, ki namesto izenačitve financiranja javno veljavnih programov v zasebnih in državnih osnovnih šolah razlike med učenci še povečuje, zdaj v drugem branju nespremenjen nadaljuje pot na sejo državnega zbora.
Pomembno obljubo pa je koalicijskim partnericam podal poslanec Levice Miha Kordiš. Njegova stranka namreč ZOFVI-ja ne podpira, češ da zasebnim šolam daje še preveč denarja. A če bo prišlo do veta državnega sveta, bo, kot je nakazal Kordiš, Levica svoje glasove zakonu prispevala.
Razprava na današnji seji odbora za izobraževanje je trajala kar okrog šest ur, a vsebinsko ni prinesla nobenega napredka. Na strani uresničitve ustavne odločbe v duhu, kot je zapisana in kot jo interpretirajo tudi pravni strokovnjaki, ostajata edino SDS in Nova Slovenija.
V LMŠ so ponudili "kompromisni predlog" (kot so ga imenovali), kjer bi namesto 0 % financiranja razširjenega javno veljavnega programa učencem v zasebnih šolah del tega vendarle pokrili. In sicer dopolnilni in dodatni pouk, ne pa tudi jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, individualne obravnave in ostalih vsebin, ki so še del javno veljavnega programa, ki ga morajo nuditi tudi zasebne OŠ. Pa še to le v 1. razredu.
A tovrstnega kompromisa poslanci obeh pomladnih strank niso sprejeli, saj, kot pravijo, ne razrešuje protiustavnosti zakona. Hkrati pa je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da če bo amandma LMŠ izglasovan, bodo v Levici glasovali proti celotnemu zakonu.
Amandma LMŠ je ostal brez podpore (6:7), kot tudi vsi amandmaji SDS in NSi (v glasovih 5:10). Nespremenjena novela zakona je bila nato potrjena s 6:5.
Zadovoljen nad takšnim razpletom je Miha Kordiš dejal, da so se, kljub temu, da zakona ne podpirajo, v primeru veta državnega sveta, ki se lahko zgodi po sprejetju zakona v Levici "pripravljeni pogovarjati" o zagotovitvi potrebnih glasov za absolutno večino.
Podporo ministru Jerneju Pikalu in njegovemu načinu "reševanja" protiustavnega stanja na področju financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom, so v javnem pismu podali tudi nekdanji ministri za šolstvo z levega političnega pola: Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič.
Zapisali so, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. Rešitev protiustavnega stanja s 100-odstotnim financiranjem javno veljavnega programa zasebnih OŠ iz javnih sredstev pa bi bil po njihovo "popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole."
Zato želijo vlado in parlament opozoriti pred "radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim."
Nekdanji šolski minister iz vrst SDS, Milan Zver, pa je oglašanje svojih predhodnikov in naslednikov komentiral takole:“Tega pisma štirih ministrov ne moremo sprejeti kot presenečenje, saj so prav ti ministri tudi v času svojega ministrovanja podpirali in favorizirali podržavljeno šolstvo. Na vse načine so si prizadevali omejevati pluralnost vzgojno-izobraževalnega sistema.”
V civilni iniciativi Združeni starši, ki povezujejo vse slovenske zasebne osnovne šole in vrtce, ki jih obiskuje okoli 4.500 otrok, pristojne pozivajo, naj "se nehajo sprenevedati in iskati »kreativne rešitve«." Opozarjajo, da bi referendum o tej temi, katerega je omenjal Branimir Štrukelj iz sindikata SVIZ, stal toliko, kot znaša 10-letni prispevek do 100 odstotnega financiranja vseh nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji.
Kot izpostavljajo, so nedržavne šole dostopne vsem, za učitelje velja kolektivna pogodba, krizni varčevalni ukrepi vlade so prizadeli tako državne kot nedržavne šole.
Obenem pa tudi nedržavne osnovne šole, ki so pridobile s strani ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, skupaj z državnimi tvorijo mrežo prav tega najboljšega javnega šolskega sistema, še opozarjajo združeni starši.
Na pismo bivših levičarskih ministrov za šolstvo pa so se oglasili tudi ravnatelji vseh šestih slovenskih zasebnih OŠ.
Ti so še enkrat več opozorili na že znana dejstva, da zakon ministra Pikala namesto izboljšanja stanja otrok v zasebnih osnovnih šolah njihovo pozicijo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča poslabšuje.
Opozarjajo, da bi prav takšna rešitev sprožila izrazitejše socialno razslojevanje, saj bi v drugačne programe lahko vpisovali svoje otroke le najpremožnejši starši.
Ker uresničitev ustavne odločbe pomeni zgolj 0,04 odstotno povečanje stroškov letnega proračuna za šolstvo, je po prepričanju ravnateljev tudi bivšim ministrom jasno, da to javnega šolstva ne ogroža, niti ga ne more ogroziti. Zato bi kot »prvi med ravnatelji« morali biti zgled otrokom v varovanju zakonitosti in ustavnosti, ne pa da gladko prezrejo mnenje zakonodajne službe državnega zbora Republike Slovenije o protiustavnosti in protizakonitosti.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Sporni predlog, ki namesto izenačitve financiranja javno veljavnih programov v zasebnih in državnih osnovnih šolah razlike med učenci še povečuje, zdaj v drugem branju nespremenjen nadaljuje pot na sejo državnega zbora.
Pomembno obljubo pa je koalicijskim partnericam podal poslanec Levice Miha Kordiš. Njegova stranka namreč ZOFVI-ja ne podpira, češ da zasebnim šolam daje še preveč denarja. A če bo prišlo do veta državnega sveta, bo, kot je nakazal Kordiš, Levica svoje glasove zakonu prispevala.
Razprava na današnji seji odbora za izobraževanje je trajala kar okrog šest ur, a vsebinsko ni prinesla nobenega napredka. Na strani uresničitve ustavne odločbe v duhu, kot je zapisana in kot jo interpretirajo tudi pravni strokovnjaki, ostajata edino SDS in Nova Slovenija.
V LMŠ so ponudili "kompromisni predlog" (kot so ga imenovali), kjer bi namesto 0 % financiranja razširjenega javno veljavnega programa učencem v zasebnih šolah del tega vendarle pokrili. In sicer dopolnilni in dodatni pouk, ne pa tudi jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, individualne obravnave in ostalih vsebin, ki so še del javno veljavnega programa, ki ga morajo nuditi tudi zasebne OŠ. Pa še to le v 1. razredu.
A tovrstnega kompromisa poslanci obeh pomladnih strank niso sprejeli, saj, kot pravijo, ne razrešuje protiustavnosti zakona. Hkrati pa je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da če bo amandma LMŠ izglasovan, bodo v Levici glasovali proti celotnemu zakonu.
Amandma LMŠ je ostal brez podpore (6:7), kot tudi vsi amandmaji SDS in NSi (v glasovih 5:10). Nespremenjena novela zakona je bila nato potrjena s 6:5.
Zadovoljen nad takšnim razpletom je Miha Kordiš dejal, da so se, kljub temu, da zakona ne podpirajo, v primeru veta državnega sveta, ki se lahko zgodi po sprejetju zakona v Levici "pripravljeni pogovarjati" o zagotovitvi potrebnih glasov za absolutno večino.
Jan Zobec: mikro-ukinitev ustavne demokracije
V kolumni na ius.info se je na to temo oglasil tudi sedanji vrhovni in nedavni ustavni sodnik Jan Zobec.
Med drugim je zapisal, da se je prvotni protiustavnosti pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.
"Da tako ravnanje oblastne večine ustvarja nevaren precedens, na katerega se bo lahko sklicevala sleherna in kakršnakoli oblastna večina kadarkoli v prihodnjih podobnih primerih, kadar se pač ne bo strinjala z odločitvijo Ustavnega sodišča, ni treba posebej utemeljevati."
V kolumni na ius.info se je na to temo oglasil tudi sedanji vrhovni in nedavni ustavni sodnik Jan Zobec.
Med drugim je zapisal, da se je prvotni protiustavnosti pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.
"Da tako ravnanje oblastne večine ustvarja nevaren precedens, na katerega se bo lahko sklicevala sleherna in kakršnakoli oblastna večina kadarkoli v prihodnjih podobnih primerih, kadar se pač ne bo strinjala z odločitvijo Ustavnega sodišča, ni treba posebej utemeljevati."
Nekdanji levi ministri v bran spornemu zakonu
Podporo ministru Jerneju Pikalu in njegovemu načinu "reševanja" protiustavnega stanja na področju financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom, so v javnem pismu podali tudi nekdanji ministri za šolstvo z levega političnega pola: Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič.
Zapisali so, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. Rešitev protiustavnega stanja s 100-odstotnim financiranjem javno veljavnega programa zasebnih OŠ iz javnih sredstev pa bi bil po njihovo "popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole."
Zato želijo vlado in parlament opozoriti pred "radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim."
Da je slovensko javno šolstvo odlično, so pa ugotovili kako? Izvedli anketo med ministri za šolstvo iz vrst levice?https://t.co/g8NEweIkI3
— Matevž Tomšič (@MatevzTomsic) July 1, 2019
Nekdanji šolski minister iz vrst SDS, Milan Zver, pa je oglašanje svojih predhodnikov in naslednikov komentiral takole:“Tega pisma štirih ministrov ne moremo sprejeti kot presenečenje, saj so prav ti ministri tudi v času svojega ministrovanja podpirali in favorizirali podržavljeno šolstvo. Na vse načine so si prizadevali omejevati pluralnost vzgojno-izobraževalnega sistema.”
Združeni starši in ravnatelji odgovarjajo: v javnem šolskem sistemu so tudi naše šole!
V civilni iniciativi Združeni starši, ki povezujejo vse slovenske zasebne osnovne šole in vrtce, ki jih obiskuje okoli 4.500 otrok, pristojne pozivajo, naj "se nehajo sprenevedati in iskati »kreativne rešitve«." Opozarjajo, da bi referendum o tej temi, katerega je omenjal Branimir Štrukelj iz sindikata SVIZ, stal toliko, kot znaša 10-letni prispevek do 100 odstotnega financiranja vseh nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji.
Kot izpostavljajo, so nedržavne šole dostopne vsem, za učitelje velja kolektivna pogodba, krizni varčevalni ukrepi vlade so prizadeli tako državne kot nedržavne šole.
Obenem pa tudi nedržavne osnovne šole, ki so pridobile s strani ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, skupaj z državnimi tvorijo mrežo prav tega najboljšega javnega šolskega sistema, še opozarjajo združeni starši.
Združeni starši: "Ministra Pikala pozivamo, da spoštuje prisego, ki jo je dal kot minister, da bo spoštoval ustavni red Republike Slovenije."
Na pismo bivših levičarskih ministrov za šolstvo pa so se oglasili tudi ravnatelji vseh šestih slovenskih zasebnih OŠ.
Ti so še enkrat več opozorili na že znana dejstva, da zakon ministra Pikala namesto izboljšanja stanja otrok v zasebnih osnovnih šolah njihovo pozicijo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča poslabšuje.
Opozarjajo, da bi prav takšna rešitev sprožila izrazitejše socialno razslojevanje, saj bi v drugačne programe lahko vpisovali svoje otroke le najpremožnejši starši.
Ker uresničitev ustavne odločbe pomeni zgolj 0,04 odstotno povečanje stroškov letnega proračuna za šolstvo, je po prepričanju ravnateljev tudi bivšim ministrom jasno, da to javnega šolstva ne ogroža, niti ga ne more ogroziti. Zato bi kot »prvi med ravnatelji« morali biti zgled otrokom v varovanju zakonitosti in ustavnosti, ne pa da gladko prezrejo mnenje zakonodajne službe državnega zbora Republike Slovenije o protiustavnosti in protizakonitosti.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
15 komentarjev
Marjan Kavčič
Na žalost se dan za dnem potrjuje dejstvo, da se v slovensko politiko ne zgrinja cvet slovenstva. To velja na splošno za vso našo politiko, ne glede na politične barve, še prav posebej pa za vladajočo elito v zadnjih letih. In, če bi bilo obratno, če bi bili naši politiki največ, kar premore slovenstvo, bi bil zadnji čas za izselitev.
A se vrnimo k temi. Staršem otrok v zasebnih šolah bi priporočil, da se obrnejo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tam bodo verjetno v nekem normalnem roku dosegli, da bo morala biti odločba Ustavnega sodišča izpolnjena. To bo državo oziroma davkoplačevalce sicer nekaj stalo, ni pa nobene potrebe, da običajni davkoplačevalci plačujejo tudi sodne stroške in verjetno tudi stroške zakonitih zamudnih obresti od datuma nastanka kršitve oziroma neustavnosti do njene odprave. Stroške, povezane s tem naj plačajo poslanci oziroma njihove stranke, če ni mogoče priti do posameznikov, ki so zavirali oziroma onemogočali izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Tako bomo končno prišli do tega, da je treba za svoje odločitve prevzeti tudi odgovornost, ter da je treba glavo (četudi bolj ko ne prazno) uporabiti za razmislek, kaj za sabo potegne določena odločitev in ne samo za kimanje vsakokratnemu gospodarju.
Kugy
Opoziciske stranke so ze vec mandatov v opziciji. Ocitno to dobro obvladajo.
MEFISTO
Tale sramota s financiranjem zasebnih šol je šele začetek.
Bodite pripravljeni še na hujše in bolj nespametne ter usodne poteze in na koncu še na odpravo volitev ter parlamentarnega sistema, da bo spet tako kot je nekoč bilo.
Slovenci pa junaki zviti na vekov veke bodo ostali zabiti.
Se popravljam, na vekov veke najbrž ne, ker jih bo prej zmanjkalo.
Miha
Župnik v Šmarci bi moral Šarca postaviti pred vrata cerkve!
Alojzij Pezdir
Trdo in trdno ideološko jedro obrambe nazadnjaškega monopola državnega šolstva in njegovega popolnega nadzora s strani najbolj ortodoksnih ideoloških sil kameleonske tranzicijske levice je v solidarnostni boj "na okope" protiustavne fronte aktualnega ministra dr. Jerneja Pikala (SD) poslalo tudi svoje štiri nekdanje zveste ministre in zagrizene borce za "najboljše javno šolstvo na svetu in okolici" (dr. Gabra, dr. Štokovo, dr. Zgago in dr. Lukšiča), ki so neustavno novelo zakona, s katero skuša dr. Pikalo potuhnjeno "okrog prinesti" celo veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS, solidarnostno podprli z aktivističnim odprtim pismom.
V tem kvartetu nekdanjih prosvetnih ministrov in izpričanih vojščakov idealiziranega in monopoliziranega javnega oz. državnega šolstva najbolj preseneča sopodpis nekdanjega ministra in nekdanjega prvaka SD dr. Igorja Lukšiča, ki se je po najbrž grenkem, a osebno osveščevalnem slovesu od visoke državne in partijske funkcije opazno distanciral od nazadnjaške ideologije in pragmatično-prilagodljive prakse vladajoče SD ter postal celo eden najverodostojnejših in najprepoznavnejših gostujočih komentatorjev aktualnih političnih stranpoti in zablod na nedržavnih in nelevičarskih televizijah. Očitno ima trdo ideološko jedro stranke SD, ki že več let vodi vztrajno in zadrto "sveto vojno" proti spoštovanju, uveljavitvi in izvršitvi veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, dovolj sredstev, da po potrebi disciplinira in si ideološko, politično ter operativno podredi tudi sicer svobodnega, samostojnega in neodvisnega intelektualca, kot je dr. Igor Lukšič, ter ga prisilno vpreže v medijsko ideološko vojno za ohranitev monopola državnega šolstva ter za neustavno in protiustavno vztrajanje države pri nadaljnji diskriminaciji dela otrok oz. državljanov pri njihovi udeležbi v državno predpisanih in državno kontroliranih obveznih šolskih programih devetletke.
samotar
Naj bo še tako rešeno z zasebnimi fakultetami. Naj se jim plača samo osnovni program ne pa razširjenega pa da jih vidimo levičarje kako bodo skočili v bran svojemu fevdu.
Kugy
Ocitno bomo postali rdeci otok, ki ga bodo vodili rdeci burzuji ter narod futrali o enakosti ,socialni drzavi in posteni pravici za malega mnogo spolnega Slovenca. Aktivistov je vedno vec. Kitajski model je mamljiv , le kdo bo delal je se vprasanje.
Alojzij Pezdir
"Zagotoviti vrednostno svobodo pomeni opustitev šole kot obvezne javne službe. Država praviloma ne more nastopati kot neposredni organizator šolstva. Šolstvo, predvsem osnovno in srednje, lahko načeloma izvaja tisti, ki je za to usposobljen v skladu z načeli in kriteriji, ki jih predpisuje država. Država to svojo pravico uveljavlja izključno na temelju javnega interesa po določeni stopnji izobraženosti; to pa ni presoja šole, ampak države, Država zato predpisuje stopnjo in vrsto izobraževanja, podeljuje koncesijo za opravljanje šolskega izobraževanja in opravlja nadzorstvo. Skladno s tem priznava takim koncesioniranim šolam značaj javnosti, njihovim izkazom uspešnosti pa značaj javnih listin.
... Če se država odloči za svobodno šolstvo, bo določila predvsem kriterije, kdo sme nastopati kot organizator in izvajalec šolskega izobraževanja." - dr, France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta v svobodni, samostojni in neodvisni RS, (v knjigi Slovenci in prihodnost, Didakta, Radovljica 2009)
Kako daleč je dandanašnja vladajoča Šarčeva koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa in Levice od razmišljanja enega od najzaslužnejših intelektualnih spodbujevalcev in dejavnih uresničevalcev osvoboditve izpod komunističnega enoumja ter ideologov uveljavljanja večstrankarske parlamentarne demokracije in utrjevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin na Slovenskem?!
Vladajoča koalicija še vedno ortodoksno ter celo v nasprotju z veljavno Ustavo RS z vsemi sredstvi in triki, ki si jih lahko nedotakljiva oblast privošči, nazadnjaško "brani" privilegirano in nedotakljivo državno šolstvo ter skuša odgovoriti na veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS le še z dodatnim poglabljanjem neustavne diskriminacije otrok oz. državljanov RS in z dodatnim pritiskom sistemskega omejevanja in izničevanja vsakršnih možnosti uveljavljanja zasebne pobude na področju ustanavljanja zasebnih vrtcev in šol ter vse do praktičnega brutalnega ukinjanja univerzalne temeljne državljanske pravice do osebne izbire načina, časa in kraja vzgoje in izobraževanja naših otrok.
slovenc sm
Komentar bivšega ustavnega in sedanjega vrhovnega sodnika:
“Vesten in ustavno demokracijo spoštujoč zakonodajalec bi že naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča začel s pripravami za njeno uresničitev. Vendar odločba o javnem financiranju osnovnošolskega izobraževanja niti po treh letih in pol od izteka roka ni uresničena. Da to pomeni globoko protiustavno stanje, ni treba posebej pojasnjevati. Že pred izdajo odločbe obstoječa protiustavnost se je tako še poglobila. Prvotni protiustavnosti se je namreč pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.”
O najnovejšem vladnem “reševanju” problema nepoštenega ravnanja oblasti od otrok in staršev v zadnjih letih pa:
“Neizvršitev odločbe št. U-I-269/12 pomeni zato mikro-ukinitev ustavnega sodišča. Prav tako predlog za tako spremembo ZOFVI, po kateri bi oblastna večina sicer v celoti zagotovila javno financiranje obveznega programa, ukinila pa financiranje vseh oblik razširjenega programa. Več razlogov je, zaradi katerih bi bila taka rešitev protiustavna.
Najprej že, ker bi pomenila kršitev prepovedi reformatio in peius. Pobudnike bi namreč postavila v slabši položaj, od tistega, ki so ga uspešno izpodbili s pobudo. Javno financiranje javno veljavnih osnovnošolskih programov bi se namreč s sedanjih 85% skrčilo na približno 65%. Da je prepoved spremembe na slabše starodavno načelo poštenega postopka, vtkano v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega postopka, vedo v vseh civiliziranih pravnih ureditvah.
Razen tega je predlagana sprememba protiustavna, ker je tudi razširjen program obvezen – obvezen zato, ker so ga po zakonu o osnovni šoli vse osnovne šole, tako javne kot zasebne učencem dolžne ponuditi. To nedvoumno izhaja iz samega izreka odločbe, ko Ustavno sodišče pove, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI, »v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo«. V 25. točki obrazložitve nato jasno eksplicira: »Drugi odstavek 57. člena Ustave […] zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanj.« Kaj je potemtakem Ustavno sodišče izvzelo iz javnega financiranja osnovnošolskega izobraževanja? Izvzelo je, kot je reklo v nadaljevanju 25. t. obrazložitve, le financiranje »nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese«.
Tretjič pa bi bila predlagana sprememba ZOFVI protiustavna, ker bi zelo verjetno pomenila posredno diskriminacijo iz prvega odstavka 14. člena Ustave.
MEFISTO
Prvega julija ob 23.14.
Trije komentarji, pa le dva različna komentatorja.
Kako je to mogoče, to je zdaj vprašanje!
APMMB2
Slovenija dokončno ni več pravna država.
Ko vlada povozi pravno mnenje svoje pravne službe, ko koalicija, ki ima večino v pralamentu, povozi pravno menje soje pravne službe in ko vladajoči politiki z ministrom vred povozijo ustavo, je konec s pravno državo.
Za povrh je potrebno opzoriti na norčevanje enega najvplivneših poslancev Mihe Kordiša, ki odločbo Ustavnega sodišče posmehljivo poimenuje mnenje in blati ustavno sodišče in sodnike, pa na takšne provokacije nihče resno ne reagira, je konec pravne države.
Žal se to za Slovenijo ne bo dobro končalo.
Včasih je bila Evropa Evropa in iskali smo zatočišče v njej. Danes vlada v Evropi enaki kaos, kot v Sloveniji. Podobne sile prevzemajo oblast in tudi za Evropo ni svetle prihodnosti.
Ko bo v Sloveniji zasedla vodilni položaj Levica in ko nam zavladajo tipi kot je Miha Kordeš, potem bomo postali Venezuela.Igor se tega že veseli, saj bo takrat postal funkcionar in bo lahko ropal, koljor ga bo volja.
Tako počno vsi komunisti po vsetu. Najprej znorijo naivno ljudstvo, ko zavladajo pa ljudstvu nadenejo uzde in potem pot nazaj ni več vse do takrat, ko se država sama vase zruši, tako kot se je Jugoslavija s Slovenijo vred.
Teodor
Namesto razburjanja, ker z levico se ne da racionalno pogovarjati, naj starši pripravijo tožbo na ESČP. Naše ustavno sodišče itak nima nikakršne veljave več.
AlojzZ
Ja, tožbo na ESČP.
IgorP
Naj ljudstvo odloči na referendumu!
slovenc sm
Neustavno rešitev ne more izglasovati nihče, ker o njej sploh ni mogoče glasovati. Je treba malo poznat ustavo in zakonodajo. Tudi v primeru izglasovanja tega zakona, bo le ta še enkrat padel na ustavnem sodišču in kasneje na sodišču za človekove pravice EU. Najbolj hecno je, da ste se pred leti tako zavzemali za izbrisane ter se sklicevali na ustavne pravice. V tem primeru jih gladko kršite. Samo da bi sosedu krava crknila pa četudi izgubim vso moralo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.