Pravna mnenja povozil tudi odbor za izobraževanje. Kordiš v zahvalo dal pomembno obljubo

Uredništvo
20
Vir foto: https://www.dz-rs.s,

Navkljub opozorilom tako vladne kot parlamentarne pravne službe ter nekaterih drugih uglednih pravnikov je koalicijska večina na Odboru za izobraževanje izglasovala podporo pravno sporni noveli Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).

Sporni predlog, ki namesto izenačitve financiranja javno veljavnih programov v zasebnih in državnih osnovnih šolah razlike med učenci še povečuje, zdaj v drugem branju nespremenjen nadaljuje pot na sejo državnega zbora.

Pomembno obljubo pa je koalicijskim partnericam podal poslanec Levice Miha Kordiš. Njegova stranka namreč ZOFVI-ja ne podpira, češ da zasebnim šolam daje še preveč denarja. A če bo prišlo do veta državnega sveta, bo, kot je nakazal Kordiš, Levica svoje glasove zakonu prispevala. 

Razprava na današnji seji odbora za izobraževanje je trajala kar okrog šest ur, a vsebinsko ni prinesla nobenega napredka. Na strani uresničitve ustavne odločbe v duhu, kot je zapisana in kot jo interpretirajo tudi pravni strokovnjaki, ostajata edino SDS in Nova Slovenija.

V LMŠ so ponudili “kompromisni predlog” (kot so ga imenovali), kjer bi namesto 0 % financiranja razširjenega javno veljavnega programa učencem v zasebnih šolah del tega vendarle pokrili. In sicer dopolnilni in dodatni pouk, ne pa tudi jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, individualne obravnave in ostalih vsebin, ki so še del javno veljavnega programa, ki ga morajo nuditi tudi zasebne OŠ. Pa še to le v 1. razredu.

A tovrstnega kompromisa poslanci obeh pomladnih strank niso sprejeli, saj, kot pravijo, ne razrešuje protiustavnosti zakona. Hkrati pa je poslanec Levice Miha Kordiš napovedal, da če bo amandma LMŠ izglasovan, bodo v Levici glasovali proti celotnemu zakonu.

Amandma LMŠ je ostal brez podpore (6:7), kot tudi vsi amandmaji SDS in NSi (v glasovih 5:10). Nespremenjena novela zakona je bila nato potrjena s 6:5.

Zadovoljen nad takšnim razpletom je Miha Kordiš dejal, da so se, kljub temu, da zakona ne podpirajo, v primeru veta državnega sveta, ki se lahko zgodi po sprejetju zakona v Levici “pripravljeni pogovarjati” o zagotovitvi potrebnih glasov za absolutno večino.

Jan Zobec: mikro-ukinitev ustavne demokracije

V kolumni na ius.info se je na to temo oglasil tudi sedanji vrhovni in nedavni ustavni sodnik Jan Zobec.

Med drugim je zapisal, da se je prvotni protiustavnosti pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.

“Da tako ravnanje oblastne večine ustvarja nevaren precedens, na katerega se bo lahko sklicevala sleherna in kakršnakoli oblastna večina kadarkoli v prihodnjih podobnih primerih, kadar se pač ne bo strinjala z odločitvijo Ustavnega sodišča, ni treba posebej utemeljevati.”

Nekdanji levi ministri v bran spornemu zakonu

Podporo ministru Jerneju Pikalu in njegovemu načinu “reševanja” protiustavnega stanja na področju financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom, so v javnem pismu podali tudi nekdanji ministri za šolstvo z levega političnega pola: Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič.

Zapisali so, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. Rešitev protiustavnega stanja s 100-odstotnim financiranjem javno veljavnega programa zasebnih OŠ iz javnih sredstev pa bi bil po njihovo “popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole.”

Zato želijo vlado in parlament opozoriti pred “radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim.”

Nekdanji šolski minister iz vrst SDS, Milan Zver, pa je oglašanje svojih predhodnikov in naslednikov komentiral takole:“Tega pisma štirih ministrov ne moremo sprejeti kot presenečenje, saj so prav ti ministri tudi v času svojega ministrovanja podpirali in favorizirali podržavljeno šolstvo. Na vse načine so si prizadevali omejevati pluralnost vzgojno-izobraževalnega sistema.”

Združeni starši in ravnatelji odgovarjajo: v javnem šolskem sistemu so tudi naše šole!

V civilni iniciativi Združeni starši, ki povezujejo vse slovenske zasebne osnovne šole in vrtce, ki jih obiskuje okoli 4.500 otrok, pristojne pozivajo, naj “se nehajo sprenevedati in iskati »kreativne rešitve«.” Opozarjajo, da bi referendum o tej temi, katerega je omenjal Branimir Štrukelj iz sindikata SVIZ, stal toliko, kot znaša 10-letni prispevek do 100 odstotnega financiranja vseh nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji.

Kot izpostavljajo, so nedržavne šole dostopne vsem, za učitelje velja kolektivna pogodba, krizni varčevalni ukrepi vlade so prizadeli tako državne kot nedržavne šole.

Obenem pa tudi nedržavne osnovne šole, ki so pridobile s strani ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, skupaj z državnimi tvorijo mrežo prav tega najboljšega javnega šolskega sistema, še opozarjajo združeni starši.

Združeni starši: “Ministra Pikala pozivamo, da spoštuje prisego, ki jo je dal kot minister, da bo spoštoval ustavni red Republike Slovenije.”

Na pismo bivših levičarskih ministrov za šolstvo pa so se oglasili tudi ravnatelji vseh šestih slovenskih zasebnih OŠ.

Ti so še enkrat več opozorili na že znana dejstva, da zakon ministra Pikala namesto izboljšanja stanja otrok v zasebnih osnovnih šolah njihovo pozicijo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča poslabšuje.

Opozarjajo, da bi prav takšna rešitev sprožila izrazitejše socialno razslojevanje, saj bi v drugačne programe lahko vpisovali svoje otroke le najpremožnejši starši.

Ker uresničitev ustavne odločbe pomeni zgolj 0,04 odstotno povečanje stroškov letnega proračuna za šolstvo, je po prepričanju ravnateljev tudi bivšim ministrom jasno, da to javnega šolstva ne ogroža, niti ga ne more ogroziti. Zato bi kot »prvi med ravnatelji« morali biti zgled otrokom v varovanju zakonitosti in ustavnosti, ne pa da gladko prezrejo mnenje zakonodajne službe državnega zbora Republike Slovenije o protiustavnosti in protizakonitosti.

Pravniki se ukvarjajo z neustavnostjo, (levi) politiki pa še naprej z ideološkim bojem
Današnja seja odbora za izobraževanje, kljub šesturni razpravi in vse več pravniškim svarilom o protiustavnosti predlagane novele ZOFVI, ni prinesla ničesar novega, česar ne bi ugotovili že v številnih člankih in komentarjih na Domovini.

Medtem ko poslanci manjšinskih SDS in NSi striktno zagovarjajo najbolj očitno, enostavno in po mnenju stroke tudi edino dejansko rešitev protiustavnega stanja, poslanci levega pola, kamor lahko štejemo vse od LMŠ preko SAB do Levice, kot hrčki v koleščku ponavljajo ena in ista ideološka stališča, ki sploh ne nagovarjajo vsebine odločbe ustavnega sodišča.

Kot smo v uredniškem komentarju že ugotavljali, se pač zavedajo, da jim igranje na ideološke predsodke dviguje politične rejtinge, za kar je vredno tudi gaziti po ustavnem redu naše države. Kljub temu, da jih na to opozarjajo praktično vse pravne službe, ki se morajo okoli predloga ZOFVI po službeni dolžnosti opredeliti, da uglednih pravnih strokovnjakov sploh ne omenjamo.

Ena od pomembnejših kolateralnih ugotovitev (potrditev), ki jo prinaša današnja razprava in opredeljevanje do te neustavnosti na splošno, je, da v Sloveniji v resnici nimamo niti sredinskih liberalnih strank (kot nam skušajo ta pojem medijsko vsiliti) niti levo-liberalnih strank v pravem pomenu besede (morda z izjemo SMC, ki je tokrat do tako očitnega kršenja pravnega reda edina nekoliko bolj zadržana).

Liberalci (tudi levi!) na evropskem nivoju bi seveda zasebno pobudo v šolstvu gladko podpirali, še posebej, če bi v državi zavzemala zgolj odstotek ali dva šol, kot to velja v Sloveniji.

Pri nas pa tako ostaja jasno, da je politična levica, od Liste Marjana Šarca naprej, izrazito socialistična in hkrati še izjemno neobčutljiva na človekove pravice manjšin, če niso ideološko njihove. Ter hkrati popolnoma nespoštljiva do pravne države.

A to tudi danes, leta 2019 in skoraj 3 desetletja po formalnem propadu nedemokratičnega režima, za poznavalce ni nobeno presenečenje.

20 KOMENTARJI

    • Neustavno rešitev ne more izglasovati nihče, ker o njej sploh ni mogoče glasovati. Je treba malo poznat ustavo in zakonodajo. Tudi v primeru izglasovanja tega zakona, bo le ta še enkrat padel na ustavnem sodišču in kasneje na sodišču za človekove pravice EU.
      Najbolj hecno je, da ste se pred leti tako zavzemali za izbrisane ter se sklicevali na ustavne pravice. V tem primeru jih gladko kršite. Samo da bi sosedu krava crknila pa četudi izgubim vso moralo.

  1. Namesto razburjanja, ker z levico se ne da racionalno pogovarjati, naj starši pripravijo tožbo na ESČP. Naše ustavno sodišče itak nima nikakršne veljave več.

  2. Slovenija dokončno ni več pravna država.
    Ko vlada povozi pravno mnenje svoje pravne službe, ko koalicija, ki ima večino v pralamentu, povozi pravno menje soje pravne službe in ko vladajoči politiki z ministrom vred povozijo ustavo, je konec s pravno državo.
    Za povrh je potrebno opzoriti na norčevanje enega najvplivneših poslancev Mihe Kordiša, ki odločbo Ustavnega sodišče posmehljivo poimenuje mnenje in blati ustavno sodišče in sodnike, pa na takšne provokacije nihče resno ne reagira, je konec pravne države.
    Žal se to za Slovenijo ne bo dobro končalo.
    Včasih je bila Evropa Evropa in iskali smo zatočišče v njej. Danes vlada v Evropi enaki kaos, kot v Sloveniji. Podobne sile prevzemajo oblast in tudi za Evropo ni svetle prihodnosti.
    Ko bo v Sloveniji zasedla vodilni položaj Levica in ko nam zavladajo tipi kot je Miha Kordeš, potem bomo postali Venezuela.Igor se tega že veseli, saj bo takrat postal funkcionar in bo lahko ropal, koljor ga bo volja.
    Tako počno vsi komunisti po vsetu. Najprej znorijo naivno ljudstvo, ko zavladajo pa ljudstvu nadenejo uzde in potem pot nazaj ni več vse do takrat, ko se država sama vase zruši, tako kot se je Jugoslavija s Slovenijo vred.

  3. Vprasajte clane tega Odbora, kaj pomeni ustavna odlocba. In se tole vprasanje jim zastavite: kaj pomeni Odlocba . Generalno, splosno. Niti en poslanec koalicije tega Odbora ne bo vedel, enako kot ne ve, kako sploh se je znasel iz Zavoda za brezposelne v Parlamentu. To je mogoce samo v primeru idiotskega volivca. Danes VSI, s katerimi imam kontakt, bentijo nad svojo izbiro na voliscu: nikoli vec Serpentinska, ker je krempelj v marmeladi kucanistain In kucanistov in presstitucije. Dokler bo volivec volil tipa, kateremu samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, bomo vidno, javno in bolece propadali. Preberite si clanek v Pozareportu od Aljusa Pertinaca. Poucno in resnicno. Trdim, da je tudi med SDjevci se nekaj tipov, ki imajo svojo glavo Zato, da z njo razmisljajo.

  4. Komentar bivšega ustavnega in sedanjega vrhovnega sodnika:
    “Vesten in ustavno demokracijo spoštujoč zakonodajalec bi že naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča začel s pripravami za njeno uresničitev. Vendar odločba o javnem financiranju osnovnošolskega izobraževanja niti po treh letih in pol od izteka roka ni uresničena. Da to pomeni globoko protiustavno stanje, ni treba posebej pojasnjevati. Že pred izdajo odločbe obstoječa protiustavnost se je tako še poglobila. Prvotni protiustavnosti se je namreč pridružila nova, dodatna protiustavnost – nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, kar v praktični posledici pomeni zanikanje Ustavnega sodišča v tem posamičnem primeru – in s tem mikro-ukinitev ustavne demokracije.”

    O najnovejšem vladnem “reševanju” problema nepoštenega ravnanja oblasti od otrok in staršev v zadnjih letih pa:

    “Neizvršitev odločbe št. U-I-269/12 pomeni zato mikro-ukinitev ustavnega sodišča. Prav tako predlog za tako spremembo ZOFVI, po kateri bi oblastna večina sicer v celoti zagotovila javno financiranje obveznega programa, ukinila pa financiranje vseh oblik razširjenega programa. Več razlogov je, zaradi katerih bi bila taka rešitev protiustavna.

    Najprej že, ker bi pomenila kršitev prepovedi reformatio in peius. Pobudnike bi namreč postavila v slabši položaj, od tistega, ki so ga uspešno izpodbili s pobudo. Javno financiranje javno veljavnih osnovnošolskih programov bi se namreč s sedanjih 85% skrčilo na približno 65%. Da je prepoved spremembe na slabše starodavno načelo poštenega postopka, vtkano v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega postopka, vedo v vseh civiliziranih pravnih ureditvah.

    Razen tega je predlagana sprememba protiustavna, ker je tudi razširjen program obvezen – obvezen zato, ker so ga po zakonu o osnovni šoli vse osnovne šole, tako javne kot zasebne učencem dolžne ponuditi. To nedvoumno izhaja iz samega izreka odločbe, ko Ustavno sodišče pove, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI, »v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo«. V 25. točki obrazložitve nato jasno eksplicira: »Drugi odstavek 57. člena Ustave […] zahteva, naj se javno financira obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanj.« Kaj je potemtakem Ustavno sodišče izvzelo iz javnega financiranja osnovnošolskega izobraževanja? Izvzelo je, kot je reklo v nadaljevanju 25. t. obrazložitve, le financiranje »nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese«.

    Tretjič pa bi bila predlagana sprememba ZOFVI protiustavna, ker bi zelo verjetno pomenila posredno diskriminacijo iz prvega odstavka 14. člena Ustave.

  5. “Zagotoviti vrednostno svobodo pomeni opustitev šole kot obvezne javne službe. Država praviloma ne more nastopati kot neposredni organizator šolstva. Šolstvo, predvsem osnovno in srednje, lahko načeloma izvaja tisti, ki je za to usposobljen v skladu z načeli in kriteriji, ki jih predpisuje država. Država to svojo pravico uveljavlja izključno na temelju javnega interesa po določeni stopnji izobraženosti; to pa ni presoja šole, ampak države, Država zato predpisuje stopnjo in vrsto izobraževanja, podeljuje koncesijo za opravljanje šolskega izobraževanja in opravlja nadzorstvo. Skladno s tem priznava takim koncesioniranim šolam značaj javnosti, njihovim izkazom uspešnosti pa značaj javnih listin.
    … Če se država odloči za svobodno šolstvo, bo določila predvsem kriterije, kdo sme nastopati kot organizator in izvajalec šolskega izobraževanja.” – dr, France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta v svobodni, samostojni in neodvisni RS, (v knjigi Slovenci in prihodnost, Didakta, Radovljica 2009)

    Kako daleč je dandanašnja vladajoča Šarčeva koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa in Levice od razmišljanja enega od najzaslužnejših intelektualnih spodbujevalcev in dejavnih uresničevalcev osvoboditve izpod komunističnega enoumja ter ideologov uveljavljanja večstrankarske parlamentarne demokracije in utrjevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin na Slovenskem?!
    Vladajoča koalicija še vedno ortodoksno ter celo v nasprotju z veljavno Ustavo RS z vsemi sredstvi in triki, ki si jih lahko nedotakljiva oblast privošči, nazadnjaško “brani” privilegirano in nedotakljivo državno šolstvo ter skuša odgovoriti na veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS le še z dodatnim poglabljanjem neustavne diskriminacije otrok oz. državljanov RS in z dodatnim pritiskom sistemskega omejevanja in izničevanja vsakršnih možnosti uveljavljanja zasebne pobude na področju ustanavljanja zasebnih vrtcev in šol ter vse do praktičnega brutalnega ukinjanja univerzalne temeljne državljanske pravice do osebne izbire načina, časa in kraja vzgoje in izobraževanja naših otrok.

  6. Ocitno bomo postali rdeci otok, ki ga bodo vodili rdeci burzuji ter narod futrali o enakosti ,socialni drzavi in posteni pravici za malega mnogo spolnega Slovenca. Aktivistov je vedno vec. Kitajski model je mamljiv , le kdo bo delal je se vprasanje.

  7. Naj bo še tako rešeno z zasebnimi fakultetami. Naj se jim plača samo osnovni program ne pa razširjenega pa da jih vidimo levičarje kako bodo skočili v bran svojemu fevdu.

  8. Trdo in trdno ideološko jedro obrambe nazadnjaškega monopola državnega šolstva in njegovega popolnega nadzora s strani najbolj ortodoksnih ideoloških sil kameleonske tranzicijske levice je v solidarnostni boj “na okope” protiustavne fronte aktualnega ministra dr. Jerneja Pikala (SD) poslalo tudi svoje štiri nekdanje zveste ministre in zagrizene borce za “najboljše javno šolstvo na svetu in okolici” (dr. Gabra, dr. Štokovo, dr. Zgago in dr. Lukšiča), ki so neustavno novelo zakona, s katero skuša dr. Pikalo potuhnjeno “okrog prinesti” celo veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS, solidarnostno podprli z aktivističnim odprtim pismom.
    V tem kvartetu nekdanjih prosvetnih ministrov in izpričanih vojščakov idealiziranega in monopoliziranega javnega oz. državnega šolstva najbolj preseneča sopodpis nekdanjega ministra in nekdanjega prvaka SD dr. Igorja Lukšiča, ki se je po najbrž grenkem, a osebno osveščevalnem slovesu od visoke državne in partijske funkcije opazno distanciral od nazadnjaške ideologije in pragmatično-prilagodljive prakse vladajoče SD ter postal celo eden najverodostojnejših in najprepoznavnejših gostujočih komentatorjev aktualnih političnih stranpoti in zablod na nedržavnih in nelevičarskih televizijah. Očitno ima trdo ideološko jedro stranke SD, ki že več let vodi vztrajno in zadrto “sveto vojno” proti spoštovanju, uveljavitvi in izvršitvi veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, dovolj sredstev, da po potrebi disciplinira in si ideološko, politično ter operativno podredi tudi sicer svobodnega, samostojnega in neodvisnega intelektualca, kot je dr. Igor Lukšič, ter ga prisilno vpreže v medijsko ideološko vojno za ohranitev monopola državnega šolstva ter za neustavno in protiustavno vztrajanje države pri nadaljnji diskriminaciji dela otrok oz. državljanov pri njihovi udeležbi v državno predpisanih in državno kontroliranih obveznih šolskih programih devetletke.

  9. Tale sramota s financiranjem zasebnih šol je šele začetek.

    Bodite pripravljeni še na hujše in bolj nespametne ter usodne poteze in na koncu še na odpravo volitev ter parlamentarnega sistema, da bo spet tako kot je nekoč bilo.

    Slovenci pa junaki zviti na vekov veke bodo ostali zabiti.

    Se popravljam, na vekov veke najbrž ne, ker jih bo prej zmanjkalo.

  10. Kaj šele sedaj spoznavamo,da se z levo-levo vlado ne da pogovarjati in dogovarjati ?
    Presenečen sem tudi nad poslanci opozicije,ki se še kar trudijo sodelovati z resnimi predlogi,poiskušajo biti kooperativni, čeprav je povsem vidno kako koalicija deluje po načelih “disjunktivnih” odnosov.Vse predloge opozicije odbija in celo napada.
    Opažam,da opozicija premalo pozna sociologijo odnosov in še malo manj,kako je potrebno delovati v opoziciji,da se koalicija “prestraši”.Koalicija mora tudi zaradi delovanja opozicije delati napake,ne pa,da izkorišča dobro delo opozicije.
    Nikoli stranke sedanje opozicije ne bodo prišle na oblast z delovanjem,ki ga spremljam.
    Od sodelovanja morajo preidet v nasprotovanje,tekmovanje,konflikt. Zakaj tako ?
    V Sloveniji nimamo normalnega volilnega telesa,niti normalno “paleto” strank.Imamo samo dva pola,brez sredine.
    Zato se lahko dogaja “kvazi” sredina z levim naborom strank,ki ga nenormalno volilno telo celo naivno “sprejema”,ob vseh drugih dejavnikih.
    Skratka,dokler se opozicijske stranke ne bodo začele v DZeju obnašati opozicijsko,ni šanse,da se karkoli premakne v pravo smer. Posebno ne v Sloveniji !
    Slovenec kremenit je v komentarju 2.7.19 / 21,02 to tako lepo povedal,da si je to vredno prebrati in zapomniti.

  11. To je glavna smer levakov na regularni in opozicijski oblasti. Ko bo čez rob pljusknil cunjami zla, ki ga ustvarjajo, bo odnesel tudi njih! Je samo vprašanje časa, ko se bo zganilo v širšem svetu-zlom in spoznanje, kruto spoznanje in kruta reakcija, ki m mu je v zgodovini vedno sledila, ki je pahnila v ogenj vse, ki se niso streznili in tiste, ki so se morali braniti.
    Še vedno je na razpolago izbira, čeprav so mnogi konji že podivjali.

  12. Na žalost se dan za dnem potrjuje dejstvo, da se v slovensko politiko ne zgrinja cvet slovenstva. To velja na splošno za vso našo politiko, ne glede na politične barve, še prav posebej pa za vladajočo elito v zadnjih letih. In, če bi bilo obratno, če bi bili naši politiki največ, kar premore slovenstvo, bi bil zadnji čas za izselitev.
    A se vrnimo k temi. Staršem otrok v zasebnih šolah bi priporočil, da se obrnejo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tam bodo verjetno v nekem normalnem roku dosegli, da bo morala biti odločba Ustavnega sodišča izpolnjena. To bo državo oziroma davkoplačevalce sicer nekaj stalo, ni pa nobene potrebe, da običajni davkoplačevalci plačujejo tudi sodne stroške in verjetno tudi stroške zakonitih zamudnih obresti od datuma nastanka kršitve oziroma neustavnosti do njene odprave. Stroške, povezane s tem naj plačajo poslanci oziroma njihove stranke, če ni mogoče priti do posameznikov, ki so zavirali oziroma onemogočali izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Tako bomo končno prišli do tega, da je treba za svoje odločitve prevzeti tudi odgovornost, ter da je treba glavo (četudi bolj ko ne prazno) uporabiti za razmislek, kaj za sabo potegne določena odločitev in ne samo za kimanje vsakokratnemu gospodarju.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime