Prava politična bitka, bitka za demokracijo, se bije glede interneta

Blaž Podobnik
5

Medtem ko smo se v Evropi ukvarjali z vprašanjem, kateremu odtenku sredine mora slediti kandidat za predsednika Evropske komisije, ter v isti sapi demokracijo slavili in objokovali njen primanjkljaj, je na drugi strani Atlantika potekala resnična bitka za demokracijo. Poveljeval ji je Dennis Prager.

Če do danes še niste slišali zanj, je to povsem mogoče posledica dejstva, da je cenzuriran. (Je pa tudi res, da je to dejstvo najbrž tudi eden od razlogov, da o njem zdaj vendarle berete.)

Ne gre za kakega prostaškega hujskača, ki bi mu spletni giganti kratili domnevno pravico, da se izraža v skladu svojimi, še tako nizkotnimi prepričanji. Ne, govorimo o enem najbolj artikuliranih in omikanih predstavnikov ameriškega konservativizma.

Dennis Prager je ameriški radijski voditelj in govornik, soustanovitelj neprofitne konservativne spletne medijske organizacije “Prager University”, znane tudi kot “PragerU”, ki na tedenski bazi na omrežju Facebook in Youtube objavlja kratke, petminutne animirane filmčke, v katerih obravnava aktualna politična in etična vprašanja s konservativnega gledišča.

V čem je problem? Youtube, ki je v lasti Googla, je v preteklih letih več kot 50 njihovih posnetkov označil kot vsebino, do katere zaradi zaščite otrok pred pornografskimi in nasilnimi vsebinami v “omejenem načinu” (ang. “restricted mode”) ni mogoče dostopati, prav tako pa omejen dostop velja za vse šole. Med “cenzuriranimi” posnetki je med drugim posnetek o desetih božjih zapovedi (bojda zato, ker ena izmed njih omenja ubijanje, ha!), pa posnetek, ki polemizira s tezo o rasizmu v ameriški policiji, posnetek, ki opozarja na nevarnosti radikalnega islama, in tako dalje. Povsem legitimne tematike, predstavljene s konzervativnega zornega kota.

Prager University je na domnevno nezakonito cenzuriranje ter omejevanje pravice do svobode izražanja na spletni strani YouTube opozoril pred dvema letoma, ko je proti družbi Google Inc. vložil tožbo. V začetku tega tedna so se na pristojnem odboru ameriškega predstavniškega doma soočili predstavniki obeh vpletenih ter povedali, da imajo prav.

Konservativni pogled da je po mnenju Googla za otroke očitno nevaren. To pa je političnost “at its finest”.

Predstavnik Googla, Karan Bhatia, je pričakovano trdil, da pri reguliranju vsebin ravnajo na nepolitičen način. Takšne trditve imamo lahko ob množici primerov, ki kažejo na očitno drugačno resnico, bodisi za nesprejemljivo naivnost in metanje peska v oči, bodisi za najstrožje prepovedano krivo pričanje. Dennis Prager je na drugi strani dokazoval, da je edino merilo, s katerim je mogoče razložiti izbor posnetkov z omejenim dostopom, politično prepričanje, izraženo v posnetkih. Konservativni pogled da je po mnenju Googla za otroke očitno nevaren. To pa je političnost “at its finest”.

Ima Google pravico do svoje politične vizije?

Spor med Pragerjevo organizacijo in tehnološkim gigantom presega vprašanje odnosa med stranko in ponudnikom na tržišču. Morali bi si namreč dodobra iznakaziti razsodnost, če bi želeli Googla dojemati zgolj kot enega od ponudnikov storitev v bazenu prostega trga.

Spor med Pragerjem in Googlom je tako pomemben zato, ker nas opozarja, da je Google politični igralec ter nas sooča z vprašanjem, kaj storiti z demokracijo v času Googla in drugih monopolistov.

Ne zanikam, da so dileme, s katerimi se soočajo lastniki velikih internetnih platform, nemajhne. V nekem smislu gre namreč za vprašanje, ali imajo lastniki platform pravico, da prek svoje poslovne politike zasledujejo specifično politično vizijo. Zdi se, da te pravice nimajo, saj so lastniki platform, na kateri naj bi se dogajala ravno ta razprava – razprava o tem, kaj je dobro in katera vizija je prava.

Zdi se, da mora ob teh vprašanjih tudi libertarec – kolikor je demokrat – za trenutek požreti teptanje pravice do svobodnega upravljanja z zasebno lastnino in se zavzeti za državni intervencionizem, ki naj zagotovi kolikor toliko nevtralen (internetni) javni prostor. Politični vpliv voditeljev tehnoloških gigantov je namreč tolikšen, da se lahko resno sprašujemo (ali pa si kar že odgovorimo), ali je trenutno stanje še mogoče opredeliti kot demokratično.

Google kot zasebni lastnik javnosti

Demokracija niso le volitve, demokracija je vsaj toliko tudi javni forum, katerega večidel se danes dogaja v virtualnem svetu svetovnega spleta.

Ta splet, parket globalnega javnega foruma, pa je reguliran s pravili, ki jih določajo in edini tudi poznajo lastniki parih največjih podjetij na planetu. Ravno zato bi bilo zanimivo vložiti v ustavno presojo trenutno zakonsko ureditev, ki (tujim) spletnim monopolistom dovoljuje poslovanje pri nas, s tem pa monopolistu dovoljuje tudi odločilni vpliv pri oblikovanju javnega foruma.

Da, svetovni splet je nov način “javnega prostora”, ki pa je zaenkrat še v rokah zasebnikov. De facto igra vlogo javnosti, de iuro pa je v zasebni lasti. – Google je zasebni lastnik javnosti.

Tu torej ne gre toliko za vprašanje, kaj je v skladu z zakonom, kdo je kriv in koga boli. Gre za večja vprašanja, za vprašanje demokracije v dobi interneta. Odgovori še zdaleč niso enostavni, a vsaj za prvo silo velja slediti poskusom vzpostavitve pluralnega javnega prostora na svetovnem spletu. Vsaj oponašati velja ne-monopolno situacijo, če že ne moramo na mah popraviti izvorne napake, dopustitve monopola na za delovanje demokracije ključnem področju, na področju pretoka informacij.

Boj za demokratičnost interneta so očitno začeli konservativci. To pa še zdaleč ne bi smelo pomeniti, da gre za boj konservativcev proti liberalcem oz. progresivcem. Gre za bitko med demokracijo in pluralizmom na eni strani, ter antidemokratičnostjo in enoumjem na drugi strani.

Dennis, drži se!

5 KOMENTARJI

  1. Stvar je enostavna, spletna socialna omrežja se bodo morala odločiti ali so platforma ali založnik. Če so platforma ne morejo cenzurirati nikogar, za vsebino pa je odgovoren tisti ki objavlja. Če je omrežje založnik, lahko cenzurira, vendar je tudi pravno odgovorno za vse objave.

    Socialna omrežja se izogibajo opredelitvi, da lahko iz obeh svetov črpajo kar jim paše. Zakonodajalec jih bo moral prisiliti v izbiro.

  2. Kitajska je že zdavnaj ugotovila,kje je problem in strica googla postavila na stranski tir-čeprav je njihov alibaba enako vprašljiv in sumljiv.
    Vladar tega sveta pač svoje igrice rad še in še igra …

Dodaj odgovor za doktor Marx Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime