Pragmatizem upravljanja državnih podjetij v Sloveniji

Marko Balažic
1

Politiki bi se morali vprašati, kakšno sled želijo pustiti za seboj. Nekatere žene v politiko želja, da bi kaj spremenili na bolje, spet drugi si želijo oblast izključno zaradi oblasti same. Ločnico med obema bom nakazal s primerom iz italijanske politike. Ko sta skupaj obiskala cerkev Alcide De Gasperi in Giulio Andreotti, se je De Gasperi pogovarjal z Bogom, Andreotti pa z duhovnikom zato, ker ima volilni glas. De Gasperija danes poznamo kot enega od tvorcev največjega mirovnega projekta v zgodovini, Evropske unije, Andreotti pa je bil obsojen na zaporno kazen, saj se je bil zavoljo oblasti pripravljen pogoditi celo z mafijo.

Področje, ki bi ga politika v Sloveniji lahko izboljšala, je slaba kultura korporativnega upravljanja državnih podjetij. Z vidika trajnosti bi se morali enkrat za vselej odločiti, ali bomo etičnost in strokovno znanje na lestvici postaviti pred vse druge kriterije, ali pa bomo vztrajali na političnih fevdih in dokončno izgnali tisto malo dobrega, kar še trenutno premoremo.

Strankokracija

Često se zgodi, da pri kadrovanju politične izkušnje in zasluge veljajo več kot vsi ostali kriteriji. Primerov ni malo, najdemo jih pravzaprav v vseh sferah družbenega življenja. Posameznik, ki je bil politično nastavljen, nujno poveže to stranko s podjetjem v dobrem in slabem. V vsakem primeru bo zaradi milosti, ki mu je bila izkazana, moral vrniti uslugo taisti politični stranki. Govorimo o začaranem krogu parcialnih interesov.

Negativnih posledic takega početja je kar nekaj: sposobni se na ta mesta ne bodo prijavljali, saj že vnaprej vedo, da ne bodo izbrani. Po drugi strani pa prihaja zaradi takega kadrovanja do nižje produktivnosti,  nekonkurenčnosti, zaviranja inovativnosti ter ohranjanja monopola za vsako ceno. Ekonomska študija, ki jo je s kolegi opravila dr. Polona Domadenik, je pokazala, da je Slovenija zaradi slabega upravljanja državnih podjetij med leti 2000 in 2010 izgubila 1,1 milijarde evrov.

Odgovornost

V osnovi politična povezanost ne bi smela predstavljati problema, saj se lahko vsakdo politično udejstvuje. Tudi v drugih državah poznajo prehode iz politike v gospodarstvo, ko nekdanji politiki postanejo svetovalci uprav in s svojimi kontakti odpirajo nove trge.

Pri nas se ta pozitivni učinek izgubi, saj jasnih kriterijev nikoli nismo postavili. Nastavljeni, ki bi morali prevzeti odgovornost, se skrijejo za raznimi komisijami, odbori ali političnimi strankami. Ker gre za državne entitete, pa smo v primeru, da se stvari zalomijo, vedno priča vzkliku, naj pomaga država (vsi davkoplačevalci!).

Znanih je kar nekaj anekdot; za časa prve vlade je denimo takratni direktor Adrie Airways Janez Kocijančič zahteval 22 milijonov mark subvencije. Zahtevo je napisal na dveh straneh papirja brez resne analize stanja. Franjo Bobinac je bil ponovno izvoljen na čelo Gorenja, ker je bila bolj važna kontinuiteta, kot dobiček podjetja. Navsezadnje, čeprav ne gre za javno podjetje, bi se lahko Igor Kadunc smejal v brk Janezu Janši ob predlogih nove medijske zakonodaje, če bi mu uspelo optimizirati delovanje RTV-ja, pa je raje vsako leto zaključil v rdečih številkah in prodajal strateške naložbe.

Imamo dve možnosti: bodisi da podjetja bolje upravljamo preko postavitve jasnih kriterijev uspešnosti – vendar potem morajo tisti, ki teh meril ne dosegajo, prevzeti odgovornost – bodisi ta podjetja prodamo zasebnim lastnikom.

Rešitev

Po mnenju ekonomistov imamo dve možnosti: bodisi da podjetja bolje upravljamo preko postavitve jasnih kriterijev uspešnosti – vendar potem morajo tisti, ki teh meril ne dosegajo, prevzeti odgovornost – bodisi ta podjetja prodamo zasebnim lastnikom.

Do sedaj je politika poskušala reševati situacijo s komisijami, ki so izbirale posameznike, nikoli pa ni zares terjala odgovornosti. Poslanci NSi so denimo konec oktobra 2019 vložili zahtevo za sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ na temo upravljanja državnih podjetij in političnega kadrovanja zaradi sporazumnega razhoda Tomaža Berločnika s Petrolom. Komisiji DZ so predlagali, naj vladi priporoči, da prepreči vpliv kakršnihkoli političnih interesov na kadrovanje in odločanje pri upravljanju državnega premoženja. Julija 2020 je bil ob sporazumni razrešitvi prejšnjega člana uprave na čelo Darsa imenovan podpredsednik NSi Valenitn Hajdinjak. Ne bom sodil o kompetencah, ker za to nisem pristojen, me bo pa v primeru, da bo nekdanji predsednik uprave postal svetovalec sedanji upravi, težko prepričati, da ni šlo izključno za politični dogovor.

Priložnost te vlade je, da prvič postavi transparentne postopke in jasne kriterije uspešnosti z namenom prevzemanja odgovornosti ter s tem preseka gordijski vozel parcialnih (strankarskih) interesov. Tisti, ki meril ne dosegajo, naj gredo. Tiste, ki so uspešni, se ustrezno nagradi. Čas je pravi, saj se nam zavoljo epidemije obeta ekonomska kriza.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime