Pozor, pedofili prežijo!

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi sva šli na kavo s prijateljico, ki kot ginekologinja odhaja naslednje leto v pokoj. Beseda je dala besedo in ko sem jo vprašala, kaj se jo je v dolgoletni praksi najbolj dotaknilo, je brez razmisleka odgovorila, da usoda tistih žensk, ki so jih doletele hude diagnoze po ''lastni krivdi'': bile so preveč sramežljive, da bi s svojimi težavami pravočasno obiskale zdravnika.

Zelo sem jo razumela, tovrstna ''sramežljivost'' je rak rana današnje družbe. Srečujem jo na vsakem koraku, kajti že vrsto let ''misijonarim'' sem in tja po Sloveniji v želji, da bi se o intimnih rečeh, ki se tičejo vsakega živega bitja, malo več pogovarjali. Pa mi ne uspe zmeraj. To je po svoje razumljivo: od takrat, ko je bila spolnost tabu, je minilo komaj dobrih petdeset let.

Anica K., ki je doma nekje s severne Primorske, celo trdi, da ji ne pade na um, da bi hčerko ''obremenjevala'' z ''spolzkimi'' zgodbami. Zdi se ji, da zadošča, da sta ji z možem za zgled. ''Kaj bo potem, ko se hčerka preseli v Ljubljano, na srednjo šolo? Kako se bo spopadala s skušnjavami, ko ne bo imela pojma, kaj jo lahko čaka za prvim vogalom?''

Ob mojem vprašanju je le trmasto stisnila ustnice, češ, človek mora imeti v življenju tudi malo sreče.

Po temle bolj ''pridigarskem'' uvodu je prav, da preidem h konkretnejšemu pisanju.
Potrošniška družba, v kateri živimo, ni razhajkala le moralnih vrednot, razbila je tudi tradicionalne medsebojne odnose v širši družini.

Pošasti tam zunaj


V dobro naših otrok bi se morali bolj zavedati, da se za prijaznimi maskami, ki jih marsikdo nosi v javnosti, skrivajo umazanije neslutenih dimenzij.

Konec septembra smo lahko v medijih brali, da so na Štajerskem ponovno ujeli pedofila, ki mu je sodišče junija sicer izreklo pogojno kazen (eno leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo štirih let), vendar se je možakar nanjo dobrohotno požvižgal.

Svojih izrojenih nagonov ni mogel zaustaviti – čudno res, da sodniku to ni bilo jasno - žrtve je nemudoma iskal naprej. Potreboval je le en samcat mesec, da je vzpostavil stik z isto mladoletno žrtvijo, za katero je bil že ovaden. Facebook je, si zatiskamo oči ali ne, tako zanj kot za podobno sodrgo - zlata jama.

Pridobival je gole fotografije in posnetke otrok iz Slovenije in Hrvaške. Otroci so mu pošiljali celo videoposnetke, na katerih so masturbirali, pedofilska spaka pa jih je posredovala naprej, sebi podobnim. Danes ga utemeljeno sumijo storitve več kot 30 kaznivih dejanj posesti in posredovanja posnetkov spolnih zlorab otrok ter kaznivega dejanja pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene.

Bo vsaj sedaj morda (?) sodišču jasno, da imajo pred seboj zločinca z najbolj izrojeno kartoteko, kar jih je sploh možno imeti? Že vrabci čivkajo, da je z učinkovitostjo sodišč nekaj hudo narobe, še več: celo sodniki z malo zdrave pameti se jezijo, da so razsodbe strokovno čedalje bolj vprašljive, površne, vsekakor pa nedojemljive tako strokovni javnosti kot laikom.
Najhuje je, ker je virtualni svet mladim pogosto največji ali celo edini prijatelj, ljudje z zlobnimi nameni pa okoli njih prefrigano spletajo svoje mreže.

Vedno več jih je ...


O tem, da je pedofilov, ki prežijo na otroke, vedno več in ne manj, čivkajo že vrabci na strehi. Ne zaležejo nobena opozorila, še huje: naivni starši brez slabe vesti kupujejo svoji nadobudni otročadi pametne telefone in se ne zavedajo, da s tem odprejo vrata v otrokovo zasebnost vsem izrojencem zemeljske oble!

Potrošniška družba, v kateri živimo, ni razhajkala le moralnih vrednot, razbila je tudi tradicionalne medsebojne odnose v širši družini. Otroci so brez kontrole in se v zdolgočasenosti, medtem ko čakajo, da se na pragu prikaže mama in skuha pozno kosilo, počutijo zelo osamljeni. Čas preganjajo tako, da brskajo po internetu, kjer se praviloma počutijo pomembne in zaželene.

Tako se dogaja, da imamo v Sloveniji iz dneva v dan več mladih, ki imajo vedenjske motnje, so problematični, rečeno po domače: postali so do te mere zasvojeni s tehnologijo, da jih je v realnem življenju težko prizemljiti. Najhuje pa je, ker jim je virtualni svet pogosto največji ali celo edini prijatelj, ljudje z zlobnimi nameni pa okoli njih prefrigano spletajo svoje mreže.

Na ''vročih'' internetnih straneh mrgoli tudi takšnih oglasov:'' Sem malo bolj okrogla gospa v srednjih letih in za danes zvečer iščem kakšnega mlajšega (17, 18 let), simpatičnega in urejenega mladeniča, z velikim …''

Sonny (psevdonim), star 19 let, je odkrito priznal, da se je s tem ''biznisom'' ukvarjal že pri petnajstih. Izhaja iz zelo urejene družine, ima še dve sestri, ki sta odlični študentki. Med počitnicami je večino vikendov preživel čez mejo, kjer je ''tarifa'' za vikend-spremstvo starejšim damam okoli 500 evrov.

''Ne morem odnehati, četudi se mi je spolnost že zdavnaj zagnusila. Rad bi si našel dekle, a kako ji naj razkrijem, kaj počnem?! Nekateri frendi so pristali na drogi, eden obiskuje psihoterapevta, drugi je, kolikor mi je znano, v zaporu. Doma nič ne vedo in si ne predstavljam, kaj bi bilo, če bi izvedeli.''

Drži, da je bilo življenje nekoč kruto tako za odrasle kot tudi za otroke. A toliko strupa kot danes, oblitega s čokolado in zapakiranega v svetleč papir, ni bilo nikoli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike