Poznavalci politike: zaradi afere "maske" mandat Janševe vlade ni ogrožen
POSLUŠAJ ČLANEK
Afera "maske" bo vladi delno škodila, a je ne bo odnesla s položaja. In to kljub temu, da so osrednji mediji afero obravnavali neprofesionalno, je prepričana večina poznavalcev slovenske politike, ki sodelujejo v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov.
Ob rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov smo sodelujočim političnim poznavalcem in komentatorjem zastavili še tri vprašanja v zvezi z "afero maske", ki je zadnja dva tedna v središču javne pozornosti.
Najprej nas je zanimalo njihovo mnenje, kakšno škodo bo afera z zaščitno opremo povzročila vladi.
Na štiristopenjski lestvici je tri četrtine sodelujočih ocenilo, da bo vladi afera škodila "do neke mere".
"Opozicija bo skupaj z osrednjimi mediji maske nabijala do onemoglosti. A volivci bodo vlado presojali bolj po tem, kako se bo vlada lotila pokoronskega upravljanja države." meni direktor zavoda Iskreni in nekdanji svetovalec v političnem marketingu, Igor Vovk.
Kot pravi Vovk, ključni izzivi, ki bodo vplivali na prihodnost te vlade, niso maske, ampak so: a) ali bo vlada zarezala v prekomerno potrošnjo države in ali bo občutno zmanjšala javno upravo ter uvedla obljubljeno debirokratizacijo + občutno zmanjšanje število zakonov,
ali bo država postala boljši servis za državljane in podjetja - vključno z znižanjem DDVja, obremenjenostjo plač ipd.
b) ali bo vlada prenehala financirati z raznimi razpisi in obvodi leve in mainstream medije ter s tem omogočila, da trg naredi svoje
c) ali se bo naredilo močan rez v zdravstveno mafijo
d) ali bo sposobna ukiniti vse socialne transferje in le te nadomestiti z nekim preprostejšim in trasparentnejšim temeljnim dohodkom
"Afera vladnim strankam med potencialnimi volivci ne bo škodila. Nikogar zato niso izgubili," meni dr. Žiga Turk. Podobno tudi dr. Matevž Tomšič, ki pravi, da se je afera maske izkazala kot 'veliko hrupa za nič'. "Nekih kredibilnih dokazov o političnih pritiskih in okoriščanju ni bilo predstavljenih. Bilo pa je veliko politične propagande s strani dominantnih medijev."
"Po začetnem opozicijskem navalu so izgleda spoznali, da vse pa ni čisto tako, kot je bilo servirano, in da dokazi ne bodo le enostranski ampak se bo razkrilo še kaj drugega," podobno razmišlja Marko Pavlišič. Kot pravi, je politična realnost, da interpelacija ne bo uspela. "Vlado lahko vrže le koalicija, opozicija je ne more. Člani koalicije pa ta trenutek nimajo ravno velikih možnosti izboljšave rezultata volitev, razen SDS."
Prav to, ali bi afera maske lahko ogrozila končanje rednega mandata te vlade, je bilo naše naslednje vprašanje.
Deset od štirinajstih sodelujočih poznavalcev in komentatorjev politike je prepričanih, da mandat vlade ni ogrožen. Po dva pa menita, da "do neke mere", oziroma "da".
"Dobro je, da so se stvari razkrile," pravi Tino Mamić. "A v ozadju vidimo zelo dobro, da je to v interesu opozicije in stricev iz ozadja."
Po njegovem prepričanju bo Janša sicer krizo preživel, čeprav za ceno nesodelovanja v naslednji vladi. Nova Slovenija pa utegne biti za vse skupaj kaznovana, tako kot že nekajkrat doslej. "Tako SDS kot NSi bi morala nekaj ključnih pogledov na politiko spremeniti, sicer se lahko ponovi volilni razplet iz leta 2008," še meni znani novinar.
Bojan Požar medtem pravi, da je sicer težko napovedati, kaj se bo še dogajalo, vendar afera Maske po Tarči številka 2 realno že izgublja naboj. "Tudi zaradi Ivana Galeta, ki se resnično ne kaže kot žvižgač, ampak nekdo, ki je podpisoval sporne pogodbe, potem pa nenadoma, sicer še ne vemo zakaj, postal skesanec."
Zadnje dni je veliko iskrečih se razprav o tem, ali osrednji mediji v aferi "maske", pa tudi v koronavirusni krizi na splošno, igrajo profesionalno vlogo, ki jim v demokraciji pritiče.
Glede tega so naši sodelujoči precej kritični. Deset od štirinajstih je profesionalnost obravnave afere maske v osrednjih medijih ocenilo bodisi kot "povsem neprofesionalno" ali "neprofesionalno". Trije kot "nekaj srednjega", le eden pa kot "profesionalno".
"Žal se je ponovno pokazalo, da je ravno medijski prostor - poleg sistemske korupcije - tisti, ki je temeljni problem Slovenije v procesih demokratičnega utrjevanja," opozarja profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček. Kot izpostavlja, je medijski prostor izrazito nepregleden. "V veliki meri ga obvladujejo medijski tajkuni, katerih dohodki so vezani predvsem na prihodke iz javnih sredstev in tukaj se je jasno pokazalo, da si omenjeni želijo predvsem šibke vlade, saj je v takšnih pogojih veliko enostavnejše pridobivati javna sredstva ne le na medijskem področju, ampak (predvsem) na področju temeljnih dejavnosti (gradbeništvo ipd.)."
Posebna zgodba pa je po Hačkovih besedah javna RTV, ki je v času levih vlad precej provladna, v času desnih vlad pa postane čez noč precej protivladna, kar je seveda za medij, ki ga prisilno financiramo vsi davkoplačevalci in je zavezan politični nevtralnosti, zelo problematično.
Da je ponovno prišla do izraza politična instrumentaliziranost dominantnih medijev, ki odkrito favorizirajo levo politično opcijo, opozarja tudi profesor sociologije s Fakultete za uporabne družbene študije in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič. Tudi on meni, da je še posebej problematično takšno obnašanje javne radiotelevizije. "Mnogi njeni novinarji, uredniki in voditelji namesto informiranja državljanov odkrito izvajajo politični aktivizem," pravi profesor.
"Javnosti so servirani zgolj izbrani dokumenti, še zdaleč ne celostna informacija o primeru," se strinja tudi nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič. Izpostavlja, da očitki izbranim politikom tudi niso konkretizirani, ampak gre bolj za namigovanja, da "očitno" nekaj ni ok. "Niti ene konkretne navedbe, kdo naj bi se okoristil s posli, ni podane."
"Tarča je prehitro skočila z eno platjo zgodbe, preden bi lahko pridobila vse argumente in dokumente za celovit in pošten prikaz res zapletene zgodbe," podobno opaža tudi Sebastjan Jeretič.
Bojanu Požarju dolgoletne novinarske izkušnje in poznavanje te scene pravijo, da ko se večinski mediji kot orkestrirani zaženejo v neko zadevo, takrat je zadaj politika, ne pa raziskovalno novinarstvo. To je po njegove dokazala druga Tarča.
"Sicer pa poglejte novinarje: na Twitterju in Facebooku zahtevajo odstop Janše, ne da bi to podkrepili z enim samim novinarskim izdelkom. To ni profesionalno pokrivanje afere, ampak politični aktivizem," pravi Požar.
Tino Mamić pa meni, da če ne bo Janša začel nove medijske politike, naslednje vlade ne bo sestavil.
Ob rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov smo sodelujočim političnim poznavalcem in komentatorjem zastavili še tri vprašanja v zvezi z "afero maske", ki je zadnja dva tedna v središču javne pozornosti.
Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, Igor Vovk, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Miro Haček, Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Bojan Požar, Sašo Ornik, Rok Čakš
Najprej nas je zanimalo njihovo mnenje, kakšno škodo bo afera z zaščitno opremo povzročila vladi.
Na štiristopenjski lestvici je tri četrtine sodelujočih ocenilo, da bo vladi afera škodila "do neke mere".
"Opozicija bo skupaj z osrednjimi mediji maske nabijala do onemoglosti. A volivci bodo vlado presojali bolj po tem, kako se bo vlada lotila pokoronskega upravljanja države." meni direktor zavoda Iskreni in nekdanji svetovalec v političnem marketingu, Igor Vovk.
Kot pravi Vovk, ključni izzivi, ki bodo vplivali na prihodnost te vlade, niso maske, ampak so: a) ali bo vlada zarezala v prekomerno potrošnjo države in ali bo občutno zmanjšala javno upravo ter uvedla obljubljeno debirokratizacijo + občutno zmanjšanje število zakonov,
ali bo država postala boljši servis za državljane in podjetja - vključno z znižanjem DDVja, obremenjenostjo plač ipd.
b) ali bo vlada prenehala financirati z raznimi razpisi in obvodi leve in mainstream medije ter s tem omogočila, da trg naredi svoje
c) ali se bo naredilo močan rez v zdravstveno mafijo
d) ali bo sposobna ukiniti vse socialne transferje in le te nadomestiti z nekim preprostejšim in trasparentnejšim temeljnim dohodkom
"Afera vladnim strankam med potencialnimi volivci ne bo škodila. Nikogar zato niso izgubili," meni dr. Žiga Turk. Podobno tudi dr. Matevž Tomšič, ki pravi, da se je afera maske izkazala kot 'veliko hrupa za nič'. "Nekih kredibilnih dokazov o političnih pritiskih in okoriščanju ni bilo predstavljenih. Bilo pa je veliko politične propagande s strani dominantnih medijev."
"Po začetnem opozicijskem navalu so izgleda spoznali, da vse pa ni čisto tako, kot je bilo servirano, in da dokazi ne bodo le enostranski ampak se bo razkrilo še kaj drugega," podobno razmišlja Marko Pavlišič. Kot pravi, je politična realnost, da interpelacija ne bo uspela. "Vlado lahko vrže le koalicija, opozicija je ne more. Člani koalicije pa ta trenutek nimajo ravno velikih možnosti izboljšave rezultata volitev, razen SDS."
Prav to, ali bi afera maske lahko ogrozila končanje rednega mandata te vlade, je bilo naše naslednje vprašanje.
Deset od štirinajstih sodelujočih poznavalcev in komentatorjev politike je prepričanih, da mandat vlade ni ogrožen. Po dva pa menita, da "do neke mere", oziroma "da".
"Dobro je, da so se stvari razkrile," pravi Tino Mamić. "A v ozadju vidimo zelo dobro, da je to v interesu opozicije in stricev iz ozadja."
Po njegovem prepričanju bo Janša sicer krizo preživel, čeprav za ceno nesodelovanja v naslednji vladi. Nova Slovenija pa utegne biti za vse skupaj kaznovana, tako kot že nekajkrat doslej. "Tako SDS kot NSi bi morala nekaj ključnih pogledov na politiko spremeniti, sicer se lahko ponovi volilni razplet iz leta 2008," še meni znani novinar.
Bojan Požar medtem pravi, da je sicer težko napovedati, kaj se bo še dogajalo, vendar afera Maske po Tarči številka 2 realno že izgublja naboj. "Tudi zaradi Ivana Galeta, ki se resnično ne kaže kot žvižgač, ampak nekdo, ki je podpisoval sporne pogodbe, potem pa nenadoma, sicer še ne vemo zakaj, postal skesanec."
Kakšno vlogo v aferi igrajo osrednji mediji?
Zadnje dni je veliko iskrečih se razprav o tem, ali osrednji mediji v aferi "maske", pa tudi v koronavirusni krizi na splošno, igrajo profesionalno vlogo, ki jim v demokraciji pritiče.
Glede tega so naši sodelujoči precej kritični. Deset od štirinajstih je profesionalnost obravnave afere maske v osrednjih medijih ocenilo bodisi kot "povsem neprofesionalno" ali "neprofesionalno". Trije kot "nekaj srednjega", le eden pa kot "profesionalno".
"Žal se je ponovno pokazalo, da je ravno medijski prostor - poleg sistemske korupcije - tisti, ki je temeljni problem Slovenije v procesih demokratičnega utrjevanja," opozarja profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček. Kot izpostavlja, je medijski prostor izrazito nepregleden. "V veliki meri ga obvladujejo medijski tajkuni, katerih dohodki so vezani predvsem na prihodke iz javnih sredstev in tukaj se je jasno pokazalo, da si omenjeni želijo predvsem šibke vlade, saj je v takšnih pogojih veliko enostavnejše pridobivati javna sredstva ne le na medijskem področju, ampak (predvsem) na področju temeljnih dejavnosti (gradbeništvo ipd.)."
Posebna zgodba pa je po Hačkovih besedah javna RTV, ki je v času levih vlad precej provladna, v času desnih vlad pa postane čez noč precej protivladna, kar je seveda za medij, ki ga prisilno financiramo vsi davkoplačevalci in je zavezan politični nevtralnosti, zelo problematično.
Da je ponovno prišla do izraza politična instrumentaliziranost dominantnih medijev, ki odkrito favorizirajo levo politično opcijo, opozarja tudi profesor sociologije s Fakultete za uporabne družbene študije in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič. Tudi on meni, da je še posebej problematično takšno obnašanje javne radiotelevizije. "Mnogi njeni novinarji, uredniki in voditelji namesto informiranja državljanov odkrito izvajajo politični aktivizem," pravi profesor.
"Javnosti so servirani zgolj izbrani dokumenti, še zdaleč ne celostna informacija o primeru," se strinja tudi nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič. Izpostavlja, da očitki izbranim politikom tudi niso konkretizirani, ampak gre bolj za namigovanja, da "očitno" nekaj ni ok. "Niti ene konkretne navedbe, kdo naj bi se okoristil s posli, ni podane."
"Tarča je prehitro skočila z eno platjo zgodbe, preden bi lahko pridobila vse argumente in dokumente za celovit in pošten prikaz res zapletene zgodbe," podobno opaža tudi Sebastjan Jeretič.
Bojanu Požarju dolgoletne novinarske izkušnje in poznavanje te scene pravijo, da ko se večinski mediji kot orkestrirani zaženejo v neko zadevo, takrat je zadaj politika, ne pa raziskovalno novinarstvo. To je po njegove dokazala druga Tarča.
"Sicer pa poglejte novinarje: na Twitterju in Facebooku zahtevajo odstop Janše, ne da bi to podkrepili z enim samim novinarskim izdelkom. To ni profesionalno pokrivanje afere, ampak politični aktivizem," pravi Požar.
Tino Mamić pa meni, da če ne bo Janša začel nove medijske politike, naslednje vlade ne bo sestavil.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
9 komentarjev
Franc Mihič
Nadzor in odgovornost sta v državi, kjer je »ljudstvo na oblasti«, pokazatelja kulture izvoljene oblasti do državljanov, odnosa do porabe javnih sredstev i.p.. Sredi zahtevnega, a uspešnega boja naše nove vlade z epidemijo COVID-19, se odvija boj za zasluge med aktualno vlado in sedanjo opozicijo. Kdo je bil in je bolj skrben pri porabi javnih sredstev, kdo je odkril nepravilnosti pri nekaterih nabavah oz. poslih za oskrbo z zaščitnimi maskami in respiratorji. Razplamtela se je besedna pozicijska hladna vojna v medijih in na portalih. Nasprotniki vlade gredo na cesto, kot da je država pred propadom, pa ne zaradi virusa, ampak zaradi načina dela oz. komuniciranja vlade in premiera z javnostjo. Prav bi bilo, da se obravnava odprta vprašanja, tudi glede demokratičnosti ravnanj, da se prepreči anomalije za prihodnje take primere. Tudi zato, ker se mnogi počutijo očrnjeni, čeprav so bili le dobronamerni, a se jih je prijelo, kot da so vojni dobičkarji, čeprav zato še ni pravih dokazov. Zadeva je prišla do vrelišča in politika predlaga ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Vlada je prva dala predlog državnemu zboru, da ustanovi komisijo. Tudi opozicija hoče imeti preiskovalno komisijo, kar je pravilo demokracije. Vladna koalicija pa temu nasprotuje, češ za isto zadevo ne moreta biti imenovani dve komisiji, zato naj se opozicija priključi vladni komisiji. Druge komisije ne bo, ker je že vložen predlog vladne komisije. Tako sem si zapomnil zaključek soočenja predstavnika pozicije iz vrst SDS in predstavnika opozicije v Odmevih na RTV. Ali res rabimo dve komisiji? Mnenja sem, da ni niti ena potrebna, če bi državne inštitucije pravne države delovale in ne le opazovale. Demokracija ne deluje brez pravega nadzora. Velja pa zlato pravilo, da le opozicija nadzoruje pozicijo in ne obratno. Vlada je že predložila poročilo o odvijanju poslov nabave zaščitne opreme. Vlada ima na voljo druge mehanizme, da lahko z njimi ugotovi, če ona sumi, da je šlo za zlorabo javnega dobrega. Če obstoje v poročilu sumi nepravilnosti, je dolžna, da ukrepa, kar je tudi dolžnost državnega tožilstva. Predstavnik pozicije je v Odmevih rekel, da ni mogoča nobena druga komisija kot vladna, ker je bil njihov predlog prvi vložen v postopek. Samo to, da je predlog vlade vložen prvi, nikakor ne opravičuje, da vlada dela po balkanskem načelu; Kadija tuži, kadija sudi!" Vlada ne da prednost opoziciji kot se to spodobi. Problem je, da se pogosto ne ve, kdo sme koga in kdo mora koga nadzorovati, sicer ni odgovornosti. Sedanja opozicija pa že vseskozi in za vsako ceno zagovarja, da je ob delitvi oblasti, najbolj pomembna absolutna neodvisnost vsake od treh vej, tudi pravosodja in posebno tožilstva. Če se pojavi dvom v ustavnost in zakonitost dela katere izmed vej državne oblasti, morata ostali veji posredovati, da se prepreči koncentracijo moči in delovanje vej oblasti brez nadzora preostalih vej oblasti. 93. člen Ustave RS določa:»Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Lani pa je sedanja opozicija temu nasprotovala in je branila popolno neodvisnost in nedotakljivost pravosodja, tedaj konkretno »suverenost tožilstva. Kdaj bo politika ustrezno zavarovala učinkovito načelo delitve oblasti in preprečila različne načine zlorabe državne oblasti.«
Menim, da le niso samo posli z maskami problem države.
Objave:
https://publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/544746/virus-maske-kdo-ga-nadzoruje
REPORTER, 11.05.2020
Branko Hlad
Menim, da se je bolj lotiti prenove berite normalizacije medijev premišljeno.
Je dosedanja reakcija g. Janše prava, ker ne napada več in ne daje povoda za diktatorsko držo
Katero mu neupravičeno pripisujejo.
prvi
"Tino Mamić pa meni, da če ne bo Janša začel nove medijske politike, naslednje vlade ne bo sestavil."
Tino ima še kako prav. JJ se očitno še nič ni naučil iz preteklih napak. Žal...
Marija Perko
Majda, vsa čast, da vztrajate v zdravstvu že toliko let! Saj ravno za to se tudi borimo desničarji , da bi bilo dobro delo pošteno plačano. Tega LEVICA ne bo NIKOLI naredila! Vse leve oblasti po svetu imajo REVŠČINO za ljudstvo in kup lepih besed s strani vladajočih.Ne vidim vas med kolesarji na protestih. Kolesarite po gozdnih poteh in premišljujte kako v bodoče podpreti desnico! Naredili bomo zdravstveno reformo in vrnili dostojanstvo iztrošenim sestram in drugim delavcem v zdravstvu. Ne govorim na pamet. V Avstriji vam na misel ne bi prišli protesti. Severno od Karavank je RED! Verjemite mi, res vam želim dobro in najboljše.Pa odpovejte se RTV! Leglo vsega zla! Želim vam vse najboljše! S spoštovanjem Shal.
Silvester Alič
Leve stranke in levi mediji bi radi naredili afero iz mask katere je država kupila v izrednih razmerah. Zdi se mi da bo ta afera škodila levim strankam in levim medijem
IgorP
Silvo Kdo je razglasil izredne razmere? Kolikor je meni znano, nobeden! Zato veljajo edino zakoni, ki so v veljavi!!!
Kraševka
Počasi boč rekel, da Covid-19, v Svetu ne razsaja. Kajti vi levičarji obrnete vse na "glavo".
MEFISTO
Vedno se razjezim, ko je govora o poznavalcih politike.
Kot da dzi nu nje ja, debela berta, Nevidni, Igor in še nekaj novih nickov, pod katerimi se oglašajo, niso poznavalci politike!
Kar vprašajte jih, če te uganke ne bodo kar sami razvozljali.
Gregor
Veliko histeričnega vpitja čez vlado se na koncu zreducira na nekaj deset hudo glasnih posameznikov, ki želijo ostalim prikazat občutek mnenja večine. Ker vpijejo na prvo žogo, ob vsaki priliki brez treznega premisleka, izgubljajo kredibilnost.
Zna biti, da bodo prej popolnoma izgubili kredibilnost z neracionalnim vpitjem, kot jim bo uspelo ustvariti občutek "vsi tako mislimo".
Občutek trenutno je, da je vlada na vse to tokrat zelo dobro pripravljena z dovoljšno mero odpornosti ter (pripravljenega) maneverskega prostora.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.