Poznavalci politike: zaradi afere "maske" mandat Janševe vlade ni ogrožen

POSLUŠAJ ČLANEK
Afera "maske" bo vladi delno škodila, a je ne bo odnesla s položaja. In to kljub temu, da so osrednji mediji  afero obravnavali neprofesionalno, je prepričana večina poznavalcev slovenske politike, ki sodelujejo v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov. 

Ob rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov smo sodelujočim političnim poznavalcem in komentatorjem zastavili še tri vprašanja v zvezi z "afero maske", ki je zadnja dva tedna v središču javne pozornosti.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, Igor Vovk, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Miro Haček, Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Bojan Požar, Sašo Ornik, Rok Čakš


Najprej nas je zanimalo njihovo mnenje, kakšno škodo bo afera z zaščitno opremo povzročila vladi.

Na štiristopenjski lestvici je tri četrtine sodelujočih ocenilo, da bo vladi afera škodila "do neke mere".

"Opozicija bo skupaj z osrednjimi mediji maske nabijala do onemoglosti. A volivci bodo vlado presojali bolj po tem, kako se bo vlada lotila pokoronskega upravljanja države." meni direktor zavoda Iskreni in nekdanji svetovalec v političnem marketingu, Igor Vovk.

Kot pravi Vovk, ključni izzivi, ki bodo vplivali na prihodnost te vlade, niso maske, ampak so: a) ali bo vlada zarezala v prekomerno potrošnjo države in ali bo občutno zmanjšala javno upravo ter uvedla obljubljeno debirokratizacijo + občutno zmanjšanje število zakonov,
ali bo država postala boljši servis za državljane in podjetja - vključno z znižanjem DDVja, obremenjenostjo plač ipd.
b) ali bo vlada prenehala financirati z raznimi razpisi in obvodi leve in mainstream medije ter s tem omogočila, da trg naredi svoje
c) ali se bo naredilo močan rez v zdravstveno mafijo
d) ali bo sposobna ukiniti vse socialne transferje in le te nadomestiti z nekim preprostejšim in trasparentnejšim temeljnim dohodkom


"Afera vladnim strankam med potencialnimi volivci ne bo škodila. Nikogar zato niso izgubili," meni dr. Žiga Turk. Podobno tudi dr. Matevž Tomšič, ki pravi, da se je afera maske izkazala kot 'veliko hrupa za nič'. "Nekih kredibilnih dokazov o političnih pritiskih in okoriščanju ni bilo predstavljenih. Bilo pa je veliko politične propagande s strani dominantnih medijev."

"Po začetnem opozicijskem navalu so izgleda spoznali, da vse pa ni čisto tako, kot je bilo servirano, in da dokazi ne bodo le enostranski ampak se bo razkrilo še kaj drugega," podobno razmišlja Marko Pavlišič. Kot pravi, je politična realnost, da interpelacija ne bo uspela. "Vlado lahko vrže le koalicija, opozicija je ne more. Člani koalicije pa ta trenutek nimajo ravno velikih možnosti izboljšave rezultata volitev, razen SDS."

Prav to, ali bi afera maske lahko ogrozila končanje rednega mandata te vlade, je bilo naše naslednje vprašanje.

Deset od štirinajstih sodelujočih poznavalcev in komentatorjev politike je prepričanih, da mandat vlade ni ogrožen. Po dva pa menita, da "do neke mere", oziroma "da".

"Dobro je, da so se stvari razkrile," pravi Tino Mamić. "A v ozadju vidimo zelo dobro, da je to v interesu opozicije in stricev iz ozadja."

Po njegovem prepričanju bo Janša sicer krizo preživel, čeprav za ceno nesodelovanja v naslednji vladi. Nova Slovenija pa utegne biti za vse skupaj kaznovana, tako kot že nekajkrat doslej. "Tako SDS kot NSi bi morala nekaj ključnih pogledov na politiko spremeniti, sicer se lahko ponovi volilni razplet iz leta 2008," še meni znani novinar.

Bojan Požar medtem pravi, da je sicer težko napovedati, kaj se bo še dogajalo, vendar afera Maske po Tarči številka 2 realno že izgublja naboj. "Tudi zaradi Ivana Galeta, ki se resnično ne kaže kot žvižgač, ampak nekdo, ki je podpisoval sporne pogodbe, potem pa nenadoma, sicer še ne vemo zakaj, postal skesanec."

Kakšno vlogo v aferi igrajo osrednji mediji?


Zadnje dni je veliko iskrečih se razprav o tem, ali osrednji mediji v aferi "maske", pa tudi v koronavirusni krizi na splošno, igrajo profesionalno vlogo, ki jim v demokraciji pritiče.

Glede tega so naši sodelujoči precej kritični. Deset od štirinajstih je profesionalnost obravnave afere maske v osrednjih medijih ocenilo bodisi kot "povsem neprofesionalno" ali "neprofesionalno". Trije kot "nekaj srednjega", le eden pa kot "profesionalno".



 

"Žal se je ponovno pokazalo, da je ravno medijski prostor - poleg sistemske korupcije - tisti, ki je temeljni problem Slovenije v procesih demokratičnega utrjevanja," opozarja profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček. Kot izpostavlja, je medijski prostor izrazito nepregleden. "V veliki meri ga obvladujejo medijski tajkuni, katerih dohodki so vezani predvsem na prihodke iz javnih sredstev in tukaj se je jasno pokazalo, da si omenjeni želijo predvsem šibke vlade, saj je v takšnih pogojih veliko enostavnejše pridobivati javna sredstva ne le na medijskem področju, ampak (predvsem) na področju temeljnih dejavnosti (gradbeništvo ipd.)."

Posebna zgodba pa je po Hačkovih besedah javna RTV, ki je v času levih vlad precej provladna, v času desnih vlad pa postane čez noč precej protivladna, kar je seveda za medij, ki ga prisilno financiramo vsi davkoplačevalci in je zavezan politični nevtralnosti, zelo problematično.

Da je ponovno prišla do izraza politična instrumentaliziranost dominantnih medijev, ki odkrito favorizirajo levo politično opcijo, opozarja tudi profesor sociologije s Fakultete za uporabne družbene študije in aktualni predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič. Tudi on meni, da je še posebej problematično takšno obnašanje javne radiotelevizije. "Mnogi njeni novinarji, uredniki in voditelji namesto informiranja državljanov odkrito izvajajo politični aktivizem," pravi profesor.

"Javnosti so servirani zgolj izbrani dokumenti, še zdaleč ne celostna informacija o primeru," se strinja tudi nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič. Izpostavlja, da očitki izbranim politikom tudi niso konkretizirani, ampak gre bolj za namigovanja, da "očitno" nekaj ni ok. "Niti ene konkretne navedbe, kdo naj bi se okoristil s posli, ni podane."

"Tarča je prehitro skočila z eno platjo zgodbe, preden bi lahko pridobila vse argumente in dokumente za celovit in pošten prikaz res zapletene zgodbe," podobno opaža tudi Sebastjan Jeretič.

Bojanu Požarju dolgoletne novinarske izkušnje in poznavanje te scene pravijo, da ko se večinski mediji kot orkestrirani zaženejo v neko zadevo, takrat je zadaj politika, ne pa raziskovalno novinarstvo. To je po njegove dokazala druga Tarča.

"Sicer pa poglejte novinarje: na Twitterju in Facebooku zahtevajo odstop Janše, ne da bi to podkrepili z enim samim novinarskim izdelkom. To ni profesionalno pokrivanje afere, ampak politični aktivizem," pravi Požar.

Tino Mamić pa meni, da če ne bo Janša začel nove medijske politike, naslednje vlade ne bo sestavil.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike