Poznavalci politike za najuspešnejšega v januarju izbrali Zdravka Počivalška, velik poraženec Karl Erjavec

Foto: Kozjansko.info, Erjavec: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Če se je še v decembru špekuliralo, je v januarju jasno; koaliciji KUL ni uspelo zrušiti desnosredinske vlade, Karl Erjavec je bil, v izogib bolečemu porazu v glasovanju, primoran nečastno umakniti konstruktivno nezaupnico iz procedure. 

Naše redno mesečno ocenjevanje uspešnosti delovanja politikov, v katerem sodelujejo poznavalci slovenske politike, odseva odvijajoči se scenarij. Karl Erjavec je bil skorajda enotno prepoznan kot najmanj uspešen politik meseca, med tem ko so analitiki za najbolj uspešnega določili predsednika SMC-ja, Zdravka Počivalška, ki si klub enormnemu pritisku ni pustil razbiti stranke. 

Vlada je tokrat že drugič zapored za svoje delo dobila kanček višjo oceno kot mesec poprej.  

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …

Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Sebastjan Jeretič, Marko Pavlišič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Balažic, Martin Nahtigal, Rok Čakš 


Pri oceni uspešnosti delovanja političnih strank so se prve tri, glede na mesec prej, malo premešale. Na dno pa je, z enako nizko povprečno oceno kot DeSUS, zdrsnila Lista Marjana Šarca. Od strank KUL koalicije se je najbolje odrezala Levica.



Komentator podcasta Peto kolo, Martin Nahtigal, ugotavlja, da vladna koalicija deluje dobro kljub vsem pritiskom, kar se tiče politične dinamike. "Kar se tiče pa epidemije, pa je potrebno priznati, da se pozna, da je to že tretja četrtina, vidi se utrujenost določenih igralcev in temu primerno večje število nepotrebnih napak," meni. 

Aljuš Pertinač izpostavlja, da SDS ostaja trdno v sedlu. Ostali dve koalicijski stranki sta po njegovem prepričanju talki njene politike izključevanja in kazanja s prstom na druge ter muhavosti premierja. Hkrati pa DeSUS še sam ne ve, kaj bi rad, konstruktivna nezaupnica KUL pa je praktično propadla še preden je sploh meso postala. 

"Levica se je na levici vzpostavila kot edina stranka, ki ve, kaj hoče, namreč demontirati poosamosvojitveno ureditev," vlogo Levice ocenjuje dr. Žiga Turk. Obenem opaža, da sta DeSUS in LMŠ povsem brez kompasa, SD pa nekaj poskuša s konstruktivnimi razvojnimi predlogi Milana M. Cvikla.

"Morda bi lahko kot uspeh koalicije šteli KUL-ovo metanje puške v koruzo glede konstruktivne nezaupnice, vendar je to bolj kot uspešno delo koalicije, neuspešno delo opozicije," je do (ne)sposobnosti KUL četverčka kritičen Marko Pavlišič.

Dr. Matej Lahovnik pa opaža, da DeSUS postaja nekakšna politična dvoživka, kjer je stranka v eni, poslanska skupina pa v drugi koaliciji, skupaj pa tvorijo nekakšno pogodbeno konstruktivno opozicijo, pri čemer je predsednik stranke ekstremna opozicija, poslanci pa konstruktivna koalicija, kar je mogoče samo pri nas. "Zgleda, da postajamo dežela političnih inovacij," je kanček piker znani ekonomist.

Bojan Požar pa je pogledal pod parlamentarni rob: "za SLS, oziroma Marjana Podobnika, je bila predstavitev "gibanja" Povežimo Slovenijo, prava diletantska polomija. Pa škoda, ker bi lahko šlo precej obetaven projekt. Vse bolj se kaže, da je gospod Podobnik resnično passe."

Prvi trije so ponovno zarotirali, tokrat prvič na vrhu Zdravko Počivalšek


Desnosredinska vlada je, kljub trem mesecem napovedovanj s strani združbe KUL, da jo bodo spodnesli do božiča, vsaj letošnjega preživela v sedlu, pa tudi celote prvi mesec novega leta. In nič ne kaže, da bo kaj drugače. Nanjvečji del političnih zaslug za to gre nedvomno predsedniku SMC-ja, ki je stabilnost oblasti ohranil s tem, ko je preprečil razpad svoje stranke, oziroma poslanske skupine.

Tako velike enotnosti, kot smo jo videli ob izboru najmanj uspešnega politika meseca, Karlu Erjavcu je to titulo pripelo kar 11 sodelujočih poznavalcev politike, preostali štirje pa so ga postavili na drugo mesto, v našem ocenjevanju še ni bilo.














 Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.


"Zdravko Počivalšku je očitno uspelo stabilizirati poslansko skupino SMC, jo številčno ohraniti skupaj, in hkrati, kot vse kaže, tudi zaustaviti soliranje Janje Sluga," prav slednjo Počivalškovo kvaliteto izpostavlja Bojan Požar. Obenem je, kot pravi, Igorju Zorčiču uspelo nekaj zelo dobrih javnih analitičnih intervencij z močnim političnim sporočilom prek twitterja in pisma poslancu SDS Pojbiču. "Zorčič, ob Počivalšku in Janši, postaja resnično vedno bolj vpliven," ocenjuje novinar z odličnim vpogledom v politično zakulisje.

Aljuš Pertinač pa opozarja, da je težko ocenjevati uspešnost politikov, ker praktično nihče več ne vleče političnih potez, ampak se vsi samo in zgolj še odzivajo na dogajanje. "Luzerji meseca so prav gotovo Erjavec, Gale in Vesel, katerih politične ambicije so se, predvsem po njihovi lastni krivdi, sesule v prah." 

"Erjavcu je spodletela velika vrnitev, liderji opozicijskih strank pa vse težje prikrivajo, da so povsem pogoreli," ocenjuje Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk pa izpostavlja vse bolj izgubljeno voditeljico Socialnih demokratov: "Pod Fajonovo se SD utaplja v brezidejnosti in patetičnem vitju rok v stilu nadaljevanke Esmeralda. Vrniti bi se morala v Bruselj, kjer so ji politike bližje."

Zanimiv izbor uspešnega politika, pri čemer ni bil edini, pa je naredil Maro Pavlišič: "Zoran Jankovič si vsekakor zasluži točko za premik naprej na projektu Rog. Je precej zahtevnejši projekt, kot izgleda." Ni pa pozabil na tistega, ki odhaja v pozabo: "Jože Damijan pa se je uspešno lansiral v pozabo, in to relativno hitro po tem, ko je zasijal kot morebitni rešitelj situacije."

Martina Nahtigala pa je razočarala Aleksandra Pivec, ki je s svojim umikom iz poskusa združevanja "Povežimo Slovenijo" pokazala "klasično slovensko držo, da bolje, da ne uspem sam, kot da nam uspe skupaj."

To je po njegovem žalostno. "Bolje bi bilo na tisti tiskovni konferenci spremljati njo, Čuša in Podobnika kot triumvirat, ki obljublja zeleno prihodnost ter razvoj podeželja." "A morda pa še stopijo skupaj," Nahtigal ni povsem izgubil upanja za združbo, ki bi z nekaj enotnosti in prilagodljivosti znala popestriti slovenski parlamentarni prostor.

Eden bolj bizarnih nastopov pa je po Nahtigalovih besedah imel poslanec LMŠ Aljaž Kovačič, ki je na delovnem telesu, kjer je bil na tapeti Zavod Iskreni, delal take povezave med ljudmi in organizacijami, da bi mu zavidali še najhujši teoretiki zarot in verniki ravne Zemlje. "Meja med tem, ali bi se človek smejal ali jokal, je bila res tanka."


Ocena dela vlade: bolje




Povprečna ocena dela vlade je najprej prenehala padati, zdaj pa se že drugi mesec rahlo dviguje.

"Vladajoča koalicija je v decembru uspešno odbila poskus njenega rušenja. Levičarska opozicija pa je pogorela, saj sploh ni uspela vložiti nezaupnice," razloge za to pojasnjuje dr. Matevž Tomšič.

Da glede na kontekst vlada uspešno ohranja socialno stabilnost in kondicijo gospodarstva za okrevanje po zaključku epidemije, ocenjuje tudi Sebastjan Jeretič. "Tudi politična stabilnost se ohranja navkljub vsem pritiskom za rušenje vlade," ji še šteje v dobro.

Pa vendar, vlada sicer funkcionira, ampak se bo treba, tudi znotraj koalicije, absolutno prešteti, kar je zdaj umanjkalo zaradi nevložene konstruktivne nezaupnice, opozarja Bojan Požar. Kot pravi, je pred Janšo zdaj ureditev razmerja s poslansko skupino DeSUS-a, čeprav ima tudi vlada brez njihovih štirih poslancev, ob Robertu Polnarju, še vedno teoretičnih 46 glasov. "To sicer zadostuje za preživetje vlade do konca mandata, ne pa tudi za karkoli resnega postoriti, na temo "strukturnih reform," še dodaja znani novinar in zaključuje, da je Janševa strategija verjetno ravno to - z malimi koraki do konca mandata.

"Edini pravi program vlade je še naprej boj z epidemijo. Kljub temu, da imamo policijsko uro že preko sto noči, da so lokali zaprti preko sto dni, da so otroci brez organiziranega športa prav tako že preko sto dni in da se ogromna večina šoloobveznih otrok še vedno šola od doma, posebnega napredka na tem področju ni zaznati, zato zgolj najnižja pozitivna ocena," je do delovanja vlade nekoliko bolj kritičen Aljuš Petinač

Tudi dr. Žiga Turk ima kaj za reči glede vladinega vodenja epidemije: "Nisem prepričan, da podleganje pritiskom glede odpiranja tega in onega na koncu vladi koristi."

Marko Pavlišič opozarja na fronte, kakršno si je vlada, z zaprtjem šol v dveh sveže črnih regijah, odprla med vikendom: "Vlada se je v skladu s postavljeno strategijo odločila odpreti šole in sprostiti nekatere druge ukrepe. Si pa hkrati odpira nove in nove fronte, brez jasne vizije, kaj s tem sploh želi doseči. In ali to realno sploh lahko doseže."

"Dogajanje okrog šol je težko spremljati, ker se dogaja preveč sprememb prehitro. V splošnem se mi zdi, da bi bil počasi čas, da se obrne logika ukrepov. Od splošnega zaprtja k zapiranju res samo potencialno najhujših okolij prenašanja virusa," tudi Martin Nahtigal ni ravnodušen glede pogostih odpiranj in zapiranj. "Tako bi se izognili takšnim nesmislom, kot je zaprtje avtopralnic ali prodaja oblačil samo v nekaterih trgovinah," še dodaja Nahtigal.

Zaključimo bolj v pozitivnem duhu. Vodja zunanje strokovne skupine za pripravo gospodarskih ukrepov za blaženje posledic COVID krize, dr. Matej Lahovnik, ostaja optimističen: "V največji krizi po 2. svetovni vojni je SLO kot prva država iz srednje oziroma vzhodne Evrope izdala 60 letno državno obveznice z dospelostjo leta 2081, kar pomeni, da tisti, ki nam posojajo denar, zaupajo v delo vlade. Razmere na finančnih trgih so zaradi ekspanzivne monetarne politike res ugodne za zadolževanje, ampak je Slovenija v klubu tistih, ki se najbolj ugodno zadolžujejo, kar pomeni, da finančni trgi izrekajo zaupnico vladi," pojasnjuje profesor z ljubljanske ekonomske fakultete. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30