Poznavalci politike za najuspešnejšega v januarju izbrali Zdravka Počivalška, velik poraženec Karl Erjavec
POSLUŠAJ ČLANEK
Če se je še v decembru špekuliralo, je v januarju jasno; koaliciji KUL ni uspelo zrušiti desnosredinske vlade, Karl Erjavec je bil, v izogib bolečemu porazu v glasovanju, primoran nečastno umakniti konstruktivno nezaupnico iz procedure.
Naše redno mesečno ocenjevanje uspešnosti delovanja politikov, v katerem sodelujejo poznavalci slovenske politike, odseva odvijajoči se scenarij. Karl Erjavec je bil skorajda enotno prepoznan kot najmanj uspešen politik meseca, med tem ko so analitiki za najbolj uspešnega določili predsednika SMC-ja, Zdravka Počivalška, ki si klub enormnemu pritisku ni pustil razbiti stranke.
Vlada je tokrat že drugič zapored za svoje delo dobila kanček višjo oceno kot mesec poprej.
Pri oceni uspešnosti delovanja političnih strank so se prve tri, glede na mesec prej, malo premešale. Na dno pa je, z enako nizko povprečno oceno kot DeSUS, zdrsnila Lista Marjana Šarca. Od strank KUL koalicije se je najbolje odrezala Levica.
Komentator podcasta Peto kolo, Martin Nahtigal, ugotavlja, da vladna koalicija deluje dobro kljub vsem pritiskom, kar se tiče politične dinamike. "Kar se tiče pa epidemije, pa je potrebno priznati, da se pozna, da je to že tretja četrtina, vidi se utrujenost določenih igralcev in temu primerno večje število nepotrebnih napak," meni.
Aljuš Pertinač izpostavlja, da SDS ostaja trdno v sedlu. Ostali dve koalicijski stranki sta po njegovem prepričanju talki njene politike izključevanja in kazanja s prstom na druge ter muhavosti premierja. Hkrati pa DeSUS še sam ne ve, kaj bi rad, konstruktivna nezaupnica KUL pa je praktično propadla še preden je sploh meso postala.
"Levica se je na levici vzpostavila kot edina stranka, ki ve, kaj hoče, namreč demontirati poosamosvojitveno ureditev," vlogo Levice ocenjuje dr. Žiga Turk. Obenem opaža, da sta DeSUS in LMŠ povsem brez kompasa, SD pa nekaj poskuša s konstruktivnimi razvojnimi predlogi Milana M. Cvikla.
"Morda bi lahko kot uspeh koalicije šteli KUL-ovo metanje puške v koruzo glede konstruktivne nezaupnice, vendar je to bolj kot uspešno delo koalicije, neuspešno delo opozicije," je do (ne)sposobnosti KUL četverčka kritičen Marko Pavlišič.
Dr. Matej Lahovnik pa opaža, da DeSUS postaja nekakšna politična dvoživka, kjer je stranka v eni, poslanska skupina pa v drugi koaliciji, skupaj pa tvorijo nekakšno pogodbeno konstruktivno opozicijo, pri čemer je predsednik stranke ekstremna opozicija, poslanci pa konstruktivna koalicija, kar je mogoče samo pri nas. "Zgleda, da postajamo dežela političnih inovacij," je kanček piker znani ekonomist.
Bojan Požar pa je pogledal pod parlamentarni rob: "za SLS, oziroma Marjana Podobnika, je bila predstavitev "gibanja" Povežimo Slovenijo, prava diletantska polomija. Pa škoda, ker bi lahko šlo precej obetaven projekt. Vse bolj se kaže, da je gospod Podobnik resnično passe."
Desnosredinska vlada je, kljub trem mesecem napovedovanj s strani združbe KUL, da jo bodo spodnesli do božiča, vsaj letošnjega preživela v sedlu, pa tudi celote prvi mesec novega leta. In nič ne kaže, da bo kaj drugače. Nanjvečji del političnih zaslug za to gre nedvomno predsedniku SMC-ja, ki je stabilnost oblasti ohranil s tem, ko je preprečil razpad svoje stranke, oziroma poslanske skupine.
Tako velike enotnosti, kot smo jo videli ob izboru najmanj uspešnega politika meseca, Karlu Erjavcu je to titulo pripelo kar 11 sodelujočih poznavalcev politike, preostali štirje pa so ga postavili na drugo mesto, v našem ocenjevanju še ni bilo.
"Zdravko Počivalšku je očitno uspelo stabilizirati poslansko skupino SMC, jo številčno ohraniti skupaj, in hkrati, kot vse kaže, tudi zaustaviti soliranje Janje Sluga," prav slednjo Počivalškovo kvaliteto izpostavlja Bojan Požar. Obenem je, kot pravi, Igorju Zorčiču uspelo nekaj zelo dobrih javnih analitičnih intervencij z močnim političnim sporočilom prek twitterja in pisma poslancu SDS Pojbiču. "Zorčič, ob Počivalšku in Janši, postaja resnično vedno bolj vpliven," ocenjuje novinar z odličnim vpogledom v politično zakulisje.
Aljuš Pertinač pa opozarja, da je težko ocenjevati uspešnost politikov, ker praktično nihče več ne vleče političnih potez, ampak se vsi samo in zgolj še odzivajo na dogajanje. "Luzerji meseca so prav gotovo Erjavec, Gale in Vesel, katerih politične ambicije so se, predvsem po njihovi lastni krivdi, sesule v prah."
"Erjavcu je spodletela velika vrnitev, liderji opozicijskih strank pa vse težje prikrivajo, da so povsem pogoreli," ocenjuje Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk pa izpostavlja vse bolj izgubljeno voditeljico Socialnih demokratov: "Pod Fajonovo se SD utaplja v brezidejnosti in patetičnem vitju rok v stilu nadaljevanke Esmeralda. Vrniti bi se morala v Bruselj, kjer so ji politike bližje."
Zanimiv izbor uspešnega politika, pri čemer ni bil edini, pa je naredil Maro Pavlišič: "Zoran Jankovič si vsekakor zasluži točko za premik naprej na projektu Rog. Je precej zahtevnejši projekt, kot izgleda." Ni pa pozabil na tistega, ki odhaja v pozabo: "Jože Damijan pa se je uspešno lansiral v pozabo, in to relativno hitro po tem, ko je zasijal kot morebitni rešitelj situacije."
Martina Nahtigala pa je razočarala Aleksandra Pivec, ki je s svojim umikom iz poskusa združevanja "Povežimo Slovenijo" pokazala "klasično slovensko držo, da bolje, da ne uspem sam, kot da nam uspe skupaj."
To je po njegovem žalostno. "Bolje bi bilo na tisti tiskovni konferenci spremljati njo, Čuša in Podobnika kot triumvirat, ki obljublja zeleno prihodnost ter razvoj podeželja." "A morda pa še stopijo skupaj," Nahtigal ni povsem izgubil upanja za združbo, ki bi z nekaj enotnosti in prilagodljivosti znala popestriti slovenski parlamentarni prostor.
Eden bolj bizarnih nastopov pa je po Nahtigalovih besedah imel poslanec LMŠ Aljaž Kovačič, ki je na delovnem telesu, kjer je bil na tapeti Zavod Iskreni, delal take povezave med ljudmi in organizacijami, da bi mu zavidali še najhujši teoretiki zarot in verniki ravne Zemlje. "Meja med tem, ali bi se človek smejal ali jokal, je bila res tanka."
Povprečna ocena dela vlade je najprej prenehala padati, zdaj pa se že drugi mesec rahlo dviguje.
"Vladajoča koalicija je v decembru uspešno odbila poskus njenega rušenja. Levičarska opozicija pa je pogorela, saj sploh ni uspela vložiti nezaupnice," razloge za to pojasnjuje dr. Matevž Tomšič.
Da glede na kontekst vlada uspešno ohranja socialno stabilnost in kondicijo gospodarstva za okrevanje po zaključku epidemije, ocenjuje tudi Sebastjan Jeretič. "Tudi politična stabilnost se ohranja navkljub vsem pritiskom za rušenje vlade," ji še šteje v dobro.
Pa vendar, vlada sicer funkcionira, ampak se bo treba, tudi znotraj koalicije, absolutno prešteti, kar je zdaj umanjkalo zaradi nevložene konstruktivne nezaupnice, opozarja Bojan Požar. Kot pravi, je pred Janšo zdaj ureditev razmerja s poslansko skupino DeSUS-a, čeprav ima tudi vlada brez njihovih štirih poslancev, ob Robertu Polnarju, še vedno teoretičnih 46 glasov. "To sicer zadostuje za preživetje vlade do konca mandata, ne pa tudi za karkoli resnega postoriti, na temo "strukturnih reform," še dodaja znani novinar in zaključuje, da je Janševa strategija verjetno ravno to - z malimi koraki do konca mandata.
"Edini pravi program vlade je še naprej boj z epidemijo. Kljub temu, da imamo policijsko uro že preko sto noči, da so lokali zaprti preko sto dni, da so otroci brez organiziranega športa prav tako že preko sto dni in da se ogromna večina šoloobveznih otrok še vedno šola od doma, posebnega napredka na tem področju ni zaznati, zato zgolj najnižja pozitivna ocena," je do delovanja vlade nekoliko bolj kritičen Aljuš Petinač.
Tudi dr. Žiga Turk ima kaj za reči glede vladinega vodenja epidemije: "Nisem prepričan, da podleganje pritiskom glede odpiranja tega in onega na koncu vladi koristi."
Marko Pavlišič opozarja na fronte, kakršno si je vlada, z zaprtjem šol v dveh sveže črnih regijah, odprla med vikendom: "Vlada se je v skladu s postavljeno strategijo odločila odpreti šole in sprostiti nekatere druge ukrepe. Si pa hkrati odpira nove in nove fronte, brez jasne vizije, kaj s tem sploh želi doseči. In ali to realno sploh lahko doseže."
"Dogajanje okrog šol je težko spremljati, ker se dogaja preveč sprememb prehitro. V splošnem se mi zdi, da bi bil počasi čas, da se obrne logika ukrepov. Od splošnega zaprtja k zapiranju res samo potencialno najhujših okolij prenašanja virusa," tudi Martin Nahtigal ni ravnodušen glede pogostih odpiranj in zapiranj. "Tako bi se izognili takšnim nesmislom, kot je zaprtje avtopralnic ali prodaja oblačil samo v nekaterih trgovinah," še dodaja Nahtigal.
Zaključimo bolj v pozitivnem duhu. Vodja zunanje strokovne skupine za pripravo gospodarskih ukrepov za blaženje posledic COVID krize, dr. Matej Lahovnik, ostaja optimističen: "V največji krizi po 2. svetovni vojni je SLO kot prva država iz srednje oziroma vzhodne Evrope izdala 60 letno državno obveznice z dospelostjo leta 2081, kar pomeni, da tisti, ki nam posojajo denar, zaupajo v delo vlade. Razmere na finančnih trgih so zaradi ekspanzivne monetarne politike res ugodne za zadolževanje, ampak je Slovenija v klubu tistih, ki se najbolj ugodno zadolžujejo, kar pomeni, da finančni trgi izrekajo zaupnico vladi," pojasnjuje profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.
Naše redno mesečno ocenjevanje uspešnosti delovanja politikov, v katerem sodelujejo poznavalci slovenske politike, odseva odvijajoči se scenarij. Karl Erjavec je bil skorajda enotno prepoznan kot najmanj uspešen politik meseca, med tem ko so analitiki za najbolj uspešnega določili predsednika SMC-ja, Zdravka Počivalška, ki si klub enormnemu pritisku ni pustil razbiti stranke.
Vlada je tokrat že drugič zapored za svoje delo dobila kanček višjo oceno kot mesec poprej.
V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.
Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?
So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …
Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Sebastjan Jeretič, Marko Pavlišič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Balažic, Martin Nahtigal, Rok Čakš
Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?
So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …
Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Sebastjan Jeretič, Marko Pavlišič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Balažic, Martin Nahtigal, Rok Čakš
Pri oceni uspešnosti delovanja političnih strank so se prve tri, glede na mesec prej, malo premešale. Na dno pa je, z enako nizko povprečno oceno kot DeSUS, zdrsnila Lista Marjana Šarca. Od strank KUL koalicije se je najbolje odrezala Levica.
Komentator podcasta Peto kolo, Martin Nahtigal, ugotavlja, da vladna koalicija deluje dobro kljub vsem pritiskom, kar se tiče politične dinamike. "Kar se tiče pa epidemije, pa je potrebno priznati, da se pozna, da je to že tretja četrtina, vidi se utrujenost določenih igralcev in temu primerno večje število nepotrebnih napak," meni.
Aljuš Pertinač izpostavlja, da SDS ostaja trdno v sedlu. Ostali dve koalicijski stranki sta po njegovem prepričanju talki njene politike izključevanja in kazanja s prstom na druge ter muhavosti premierja. Hkrati pa DeSUS še sam ne ve, kaj bi rad, konstruktivna nezaupnica KUL pa je praktično propadla še preden je sploh meso postala.
"Levica se je na levici vzpostavila kot edina stranka, ki ve, kaj hoče, namreč demontirati poosamosvojitveno ureditev," vlogo Levice ocenjuje dr. Žiga Turk. Obenem opaža, da sta DeSUS in LMŠ povsem brez kompasa, SD pa nekaj poskuša s konstruktivnimi razvojnimi predlogi Milana M. Cvikla.
"Morda bi lahko kot uspeh koalicije šteli KUL-ovo metanje puške v koruzo glede konstruktivne nezaupnice, vendar je to bolj kot uspešno delo koalicije, neuspešno delo opozicije," je do (ne)sposobnosti KUL četverčka kritičen Marko Pavlišič.
Dr. Matej Lahovnik pa opaža, da DeSUS postaja nekakšna politična dvoživka, kjer je stranka v eni, poslanska skupina pa v drugi koaliciji, skupaj pa tvorijo nekakšno pogodbeno konstruktivno opozicijo, pri čemer je predsednik stranke ekstremna opozicija, poslanci pa konstruktivna koalicija, kar je mogoče samo pri nas. "Zgleda, da postajamo dežela političnih inovacij," je kanček piker znani ekonomist.
Bojan Požar pa je pogledal pod parlamentarni rob: "za SLS, oziroma Marjana Podobnika, je bila predstavitev "gibanja" Povežimo Slovenijo, prava diletantska polomija. Pa škoda, ker bi lahko šlo precej obetaven projekt. Vse bolj se kaže, da je gospod Podobnik resnično passe."
Prvi trije so ponovno zarotirali, tokrat prvič na vrhu Zdravko Počivalšek
Desnosredinska vlada je, kljub trem mesecem napovedovanj s strani združbe KUL, da jo bodo spodnesli do božiča, vsaj letošnjega preživela v sedlu, pa tudi celote prvi mesec novega leta. In nič ne kaže, da bo kaj drugače. Nanjvečji del političnih zaslug za to gre nedvomno predsedniku SMC-ja, ki je stabilnost oblasti ohranil s tem, ko je preprečil razpad svoje stranke, oziroma poslanske skupine.
Tako velike enotnosti, kot smo jo videli ob izboru najmanj uspešnega politika meseca, Karlu Erjavcu je to titulo pripelo kar 11 sodelujočih poznavalcev politike, preostali štirje pa so ga postavili na drugo mesto, v našem ocenjevanju še ni bilo.
|
|
Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.
"Zdravko Počivalšku je očitno uspelo stabilizirati poslansko skupino SMC, jo številčno ohraniti skupaj, in hkrati, kot vse kaže, tudi zaustaviti soliranje Janje Sluga," prav slednjo Počivalškovo kvaliteto izpostavlja Bojan Požar. Obenem je, kot pravi, Igorju Zorčiču uspelo nekaj zelo dobrih javnih analitičnih intervencij z močnim političnim sporočilom prek twitterja in pisma poslancu SDS Pojbiču. "Zorčič, ob Počivalšku in Janši, postaja resnično vedno bolj vpliven," ocenjuje novinar z odličnim vpogledom v politično zakulisje.
Aljuš Pertinač pa opozarja, da je težko ocenjevati uspešnost politikov, ker praktično nihče več ne vleče političnih potez, ampak se vsi samo in zgolj še odzivajo na dogajanje. "Luzerji meseca so prav gotovo Erjavec, Gale in Vesel, katerih politične ambicije so se, predvsem po njihovi lastni krivdi, sesule v prah."
"Erjavcu je spodletela velika vrnitev, liderji opozicijskih strank pa vse težje prikrivajo, da so povsem pogoreli," ocenjuje Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk pa izpostavlja vse bolj izgubljeno voditeljico Socialnih demokratov: "Pod Fajonovo se SD utaplja v brezidejnosti in patetičnem vitju rok v stilu nadaljevanke Esmeralda. Vrniti bi se morala v Bruselj, kjer so ji politike bližje."
Zanimiv izbor uspešnega politika, pri čemer ni bil edini, pa je naredil Maro Pavlišič: "Zoran Jankovič si vsekakor zasluži točko za premik naprej na projektu Rog. Je precej zahtevnejši projekt, kot izgleda." Ni pa pozabil na tistega, ki odhaja v pozabo: "Jože Damijan pa se je uspešno lansiral v pozabo, in to relativno hitro po tem, ko je zasijal kot morebitni rešitelj situacije."
Martina Nahtigala pa je razočarala Aleksandra Pivec, ki je s svojim umikom iz poskusa združevanja "Povežimo Slovenijo" pokazala "klasično slovensko držo, da bolje, da ne uspem sam, kot da nam uspe skupaj."
To je po njegovem žalostno. "Bolje bi bilo na tisti tiskovni konferenci spremljati njo, Čuša in Podobnika kot triumvirat, ki obljublja zeleno prihodnost ter razvoj podeželja." "A morda pa še stopijo skupaj," Nahtigal ni povsem izgubil upanja za združbo, ki bi z nekaj enotnosti in prilagodljivosti znala popestriti slovenski parlamentarni prostor.
Eden bolj bizarnih nastopov pa je po Nahtigalovih besedah imel poslanec LMŠ Aljaž Kovačič, ki je na delovnem telesu, kjer je bil na tapeti Zavod Iskreni, delal take povezave med ljudmi in organizacijami, da bi mu zavidali še najhujši teoretiki zarot in verniki ravne Zemlje. "Meja med tem, ali bi se človek smejal ali jokal, je bila res tanka."
V LMŠ so predstavili najnovejši "obremenilni" dokaz za ministra Janeza Ciglerja Kralja 👑
Leta 2006 je nastopil na novinarski konferenci skavtov.
🤭 pic.twitter.com/AuoPb7ZAhS
— Mlada Slovenija (@MladaSlovenija) January 30, 2021
Ocena dela vlade: bolje
Povprečna ocena dela vlade je najprej prenehala padati, zdaj pa se že drugi mesec rahlo dviguje.
"Vladajoča koalicija je v decembru uspešno odbila poskus njenega rušenja. Levičarska opozicija pa je pogorela, saj sploh ni uspela vložiti nezaupnice," razloge za to pojasnjuje dr. Matevž Tomšič.
Da glede na kontekst vlada uspešno ohranja socialno stabilnost in kondicijo gospodarstva za okrevanje po zaključku epidemije, ocenjuje tudi Sebastjan Jeretič. "Tudi politična stabilnost se ohranja navkljub vsem pritiskom za rušenje vlade," ji še šteje v dobro.
Pa vendar, vlada sicer funkcionira, ampak se bo treba, tudi znotraj koalicije, absolutno prešteti, kar je zdaj umanjkalo zaradi nevložene konstruktivne nezaupnice, opozarja Bojan Požar. Kot pravi, je pred Janšo zdaj ureditev razmerja s poslansko skupino DeSUS-a, čeprav ima tudi vlada brez njihovih štirih poslancev, ob Robertu Polnarju, še vedno teoretičnih 46 glasov. "To sicer zadostuje za preživetje vlade do konca mandata, ne pa tudi za karkoli resnega postoriti, na temo "strukturnih reform," še dodaja znani novinar in zaključuje, da je Janševa strategija verjetno ravno to - z malimi koraki do konca mandata.
"Edini pravi program vlade je še naprej boj z epidemijo. Kljub temu, da imamo policijsko uro že preko sto noči, da so lokali zaprti preko sto dni, da so otroci brez organiziranega športa prav tako že preko sto dni in da se ogromna večina šoloobveznih otrok še vedno šola od doma, posebnega napredka na tem področju ni zaznati, zato zgolj najnižja pozitivna ocena," je do delovanja vlade nekoliko bolj kritičen Aljuš Petinač.
Tudi dr. Žiga Turk ima kaj za reči glede vladinega vodenja epidemije: "Nisem prepričan, da podleganje pritiskom glede odpiranja tega in onega na koncu vladi koristi."
Marko Pavlišič opozarja na fronte, kakršno si je vlada, z zaprtjem šol v dveh sveže črnih regijah, odprla med vikendom: "Vlada se je v skladu s postavljeno strategijo odločila odpreti šole in sprostiti nekatere druge ukrepe. Si pa hkrati odpira nove in nove fronte, brez jasne vizije, kaj s tem sploh želi doseči. In ali to realno sploh lahko doseže."
"Dogajanje okrog šol je težko spremljati, ker se dogaja preveč sprememb prehitro. V splošnem se mi zdi, da bi bil počasi čas, da se obrne logika ukrepov. Od splošnega zaprtja k zapiranju res samo potencialno najhujših okolij prenašanja virusa," tudi Martin Nahtigal ni ravnodušen glede pogostih odpiranj in zapiranj. "Tako bi se izognili takšnim nesmislom, kot je zaprtje avtopralnic ali prodaja oblačil samo v nekaterih trgovinah," še dodaja Nahtigal.
Zaključimo bolj v pozitivnem duhu. Vodja zunanje strokovne skupine za pripravo gospodarskih ukrepov za blaženje posledic COVID krize, dr. Matej Lahovnik, ostaja optimističen: "V največji krizi po 2. svetovni vojni je SLO kot prva država iz srednje oziroma vzhodne Evrope izdala 60 letno državno obveznice z dospelostjo leta 2081, kar pomeni, da tisti, ki nam posojajo denar, zaupajo v delo vlade. Razmere na finančnih trgih so zaradi ekspanzivne monetarne politike res ugodne za zadolževanje, ampak je Slovenija v klubu tistih, ki se najbolj ugodno zadolžujejo, kar pomeni, da finančni trgi izrekajo zaupnico vladi," pojasnjuje profesor z ljubljanske ekonomske fakultete.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
11 komentarjev
IgorP
Poznavalci politike za najuspešnejšega v januarju izbrali Zdravka Počivalška
Rešilno bilko te Janševe umetne vlade bo pa ja treba hvaliti in dvigovati v nebo!
Kraševka
ZAKAJ PA JE VLADA UMETNA? VODI JO TA, KI JE NA VOLITVAH DOBIL NAJVEČ GLASOV. PRAVNO GLEDANO, ALI JE NORMALNO, DA BI VLADO VODIL Erjavec - TA, KI NITI NI BIIL IZVOLJEN V PARLAMENT?
IgorP
Kraševka SMC in DESUS sta umetna podpornika(oportunista), no kaj bo z DESUS-om bomo videli jutri! Edini naravni zaveznik te vlade je NsI! Razmisli malo in če bodo še nekateri v SMC na glasovanju proti vladi, bodo za vas spet ljuljka(smet), kot je Hitler označil Slovane!
nejo
Končno je Erjavec prispel tja, kamor sodi že od vsega začetka delovanja v politiki. Nekateri so ga hvalili, kako sposoben politik, da je. Zame je bil vseskozi neki "=bi veter".
Skrbel je le zase, za upokojence pa prav nič. Redno letno usklajevanje pokojnin je zaviral kolikor se je le dalo. V zadnjih dveh Janševih mandatih, se je pokojnine usklajevalo redno.
Za Erjavca najsramotnejše delovanje pa je bilo v arbitraži Slovenija/Hrvaška. Čudno, da mu tega politiki sploh ne oponašajo. Ne desni ne levi.
Kraševka
nejo Se pridružujem vašemu mnenju. Vedno so UPOKOJENCI dobili več, ko ni bilo v bližini - Erjavca. Tudi tokrat je tako. On "Erjavec Veliki", je upokojence vedno "peljal žejne čez vodo" !
natasahoc
Najbolj uspešni bomo šele takrat, ko se bomo vsi začeli zavedati resnosti virusa, ker nam nobeno nakladanje ne bo pomagalo rešiti to krizo
Alojzij Pezdir
Politični analitiki očitno še vedno v ospredje postavljajo domnevno uspešnost in prepričljivost kandidatov na močno spornih lestvicah anket javnega mnenja ter v vidnih notranje-političnih spopadih v strankah ter med strankami, prav nič pa jih ne ganejo otipljivi dosežki in rezultati posameznih politikov, ministrov na polju gospodarske ali socialne uspešnosti, zdravstvenih in varnostnih ukrepov itd., ipd.
Vsi se bolj ali manj politično aktivistično "spotikajo" ob omejitvene ukrepe (omejitve gibanja po času in prostoru), ob nedoslednosti in nihanja ukrepov in priporočil vlade ter NIJZ, ki so posledica popolnoma odprtega, neznanega in nepredvidljivega razbremenilnega "srečnega konca" pandemije, a tudi še vedno nepopolnega strokovnega poznavanja vseh aktualnih nevarnosti in neulovljivosti virusa covid 19 in njegovih še neprepoznanih sevov.
Politična opozicija okoli "bande štirih kulcev" (Šarec, Fajon, Mesec, Bratušek), samooklicanega kandidata za mandatarja Karla Erjavca (brez podpore lastnih poslancev Desusa) ter njihovega parazitskega političnega zaledja v najbolj nazadnjaških in zadrtih družbenih silah "statusa quo", skuša svojo funkcionalno politično nezrelost, nesposobnost in neodgovornost po eni strani medijsko prikrivati z razglašanjem novih in novih šalabajzersko utemeljenih interpelacij proti tarčno določenim ministrom, ki so jih že prej sovražno obdelali medijski lovci na človeške glave ter dreserji javnega mnenja.
Po drugi strani skušajo "apokaliptični jezdeci KUL" polit-kolesarske proti-vladne petke osvežiti in pomladiti še z najnovejšimi uličnimi zlorabami otrok in staršev, ki vidijo le sebe in svoje ozke interese ter potrebe, ne briga in ne zanima pa jih ohranjanje javnega zdravja in operativna sposobnost javnega zdravstva, da kolikor mogoče sproti v izrednih razmerah pandemije ugodi tudi vsem drugim sprotnim zdravstvenim potrebam potencialnih bolnikov oz. zavarovancev.
Enega od "intelektualnih vrhuncev" večmesečne proti-vladne histerije je te dni uspelo doseči aparatčikoma opozicijske SD (užaljenima nekdanjima ministroma Pikalu in Prešičku), ki sta razglasila bližnjo vložitev interpelacije proti ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju kot "najlepše darilo slovenski kulturi ob bližnjem slovenskem kulturnem prazniku". Za starimi Grki bi lahko s kančkom pesniške svobode povzeli: "Bojte se tistih, ki vas hočejo obdarovati na tako rušilen/destruktiven način!".
Jože Kržič
Podpišem! Sprašujem pa tele veleume, kako se je na lestvici znašel Dejan Židan. Za kakšne dosežke? Ker ni delel napak? Ja, kdor nič ne dela tudi napak ne počenja, tu je vsa logika. Sem pa imel Pertinača za bolj pametnega. V izjavi: "... posebnega napredka na tem področju ni zaznati, zato zgolj najnižja pozitivna ocena,” je do delovanja vlade kritičen Aljuš Pertinač. Izjava blizu kretenizmu. Rezultatov ni, ker se ljudje ukrepov ne držijo. Pika! In nazadnje, zakaj toliko sprememb - odpiranje pa zapiranje pa spet odpiranje. Nihče pa tu ne vidi direktnih posledic neustavnega delovanja Ustavnega sodišča, da mora vlada tedensko spremljati situacijo in ukrepati. US je presojevalec in ne nalogodajalec, zato nima komu kaj nalagati, tudi vladi ne.
Tina_V6
Erjavec poraženec?!? Nemogoče!?!
#alsmžleht
ales
Nekaj za tiste, ki trobite, da je Janša pošten (več lahko najdete na Požarreport):
".......Morda se razlogi za takšne odgovore (pokritje spornih transkacij v škodo države) skrivajo med interesi tako imenovane "zasavske naveze" v elektrogospodarstvu, kjer so vsi, ne glede na politične barve, tesno interesno in lukrativno povezani. Sploh ni važno - so levi ali desni. Aktualni minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS) je znan Žlakov podpornik, Borut Dolanc, generalni sekretar SDS, tudi, Igor Šalamun, nekdanji državni sekretar iz kvote SDS, je zaposlen na Elektro Ljubljana, sin Danijela Krivca, vodje poslanske skupine SDS, je tudi tam v službi, Toneta Krkoviča je pred kratkim zaposlil Robert Golob na Gen I.
Ribič in Golob sicer stavita na Karla Erjavca, Marjana Šarca, Alenko Bratušek in Zorana Jankovića, ter seveda na Gregorja Golobiča v ozadju, a za vsak slučaj so tu tudi usluge na desno. Glede na odgovor SDH pa se tudi kaže, da se utegnejo splačati.
Sicer pa Gen I v Strategiji sploh ni naveden, le pri skupini Gen energija, ki je opredeljena kot strateška naložba. Takšna klasifikacija pa eksplicitno pomeni krepitev lastništva in državnega nadzora nad delovanjem skupine. Zato, zanimiv je odgovor SDH, kjer navajajo, da so bila za Gen in Elektro Ljubljana, v skladu z akti družb in dobro korporativno prakso, podana ustrezna soglasja k navedenim transakcijam, najprej nadzorni sveti družbe in nato ustanovitelj, SDH. No, to pa, tudi ekcplicitno ne drži......."
Vsi naši, vsi levi, vsi bi le delili (predvsem sebi v žepe) ustvarjal ne bi nihče!
slovenc sm
Dajmo si naliti čistega vina. V vsakem okolju se najdejo pošteni in nepošteni ljudje. In tudi sam nisem nikdar hvalil JJ, če temu ni bilo tako. Ta članek sem prebral in bistvo članka je, da naj se zganejo institucije, ki so za to zadolžene. Pa ni važno ali je levi ali desni. Tukaj nimamo nobene tolerance. V trgovini varnostnik tatu ne vpraša ali je za Lidl ali za Špar ali za Mercator.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.