Poznavalci politike: predsednik Pahor najbolj, minister Pikalo najmanj uspešen politik meseca

Rok Čakš
5
Vir foto: almamater.si, twitter račun Jerneja Pikala (napis na listu je dodan)

Po poletnem premoru na Domovini ponovno objavljamo mesečno oceno uspešnosti delovanja slovenskih politikov, ki jo podajajo poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu.

V septembru sta jih ponovno prepričala predsednika države in državnega sveta, Borut Pahor in Alojz Kovšca. Najmanj uspešna politika meseca pa sta po mnenju komentatorjev minister za šolstvo Jernej Pikalo in ljubljanski župan Zoran Janković. Prvi še vedno ne ve, kako bi odpravil diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah, ugled drugega pa trpi zaradi manevrov družinskih podjetij, ki so jim omogočili odpis 29 milijonov evrov dolgov. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Miro Haček, dr. Gregor Virant, Sebastjan Jeretič, Igor Vovk, Tino Mamić, Sašo Ornik, Aljuš Pertinač, Dejan Steinbuch, dr. Matej Lahovnik, Luka Lisjak, dr. Matevž Tomšič, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Rok Čakš   

Borut Pahor in Aojz Kovšca sta kot prva politika v našem ocenjevanju dva meseca zapored obdržala uvrstitev na vrhu lestvice najuspešnejših politikov.

Slednje nakazuje predvsem politični potencial Kovšce, ki se na mestu predsednika državnega sveta dobro gradi za še pomembnejšo vlogo v slovenski politiki v prihodnje.

Matej Tonin in Jernej Vrtovec sta precej izboljšala poletno povprečje, kar je najbrž pripisati aktivnostim stranke pri repozicioniranju v sredino. Zabavljanja okrog Toninovega manjkajočega zoba so predsedniku NSi očitno zgolj koristila.

Anže Logar kot prodoren, a hkrati umirjen in spoštljiv politik med poznavalci politike tradicionalno kotira visoko. Morda presenetljivo pa je vse višje tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. Ne neupravičeno, saj SLS v anketah po dolgem času presega 4 odstotke opredeljenih vprašanih, kar je meja za uvrstitev v vdržavni zbor.

Najvišje uvrščeni vladni politik je s povprečjem 3.07 finančni minister Andrej Brtoncelj, kateri ima potrebno avtoriteto, da se z zahtevo po znižanju porabe odzove gospodarsko ohlajanje. Povprečna ocena mu je od prejšnjega meseca poskočila za dobre pol točke.

Pridobiva tudi predsednik SDS Janez Janša (2.87), kateremu analitiki očitno štejejo v dobro, da se drži nekoliko v ozadju. Prvič do sedaj pa sta mejo 2.50, ki ju uvršča med “uspešne politike” prestopila frontmana Levice, Luka Mesec in Miha Kordiš.

“Marjan Šarec je pojedel podporo SAB in SMC in težko je verjeti, da bi lahko Zdravko Počivalšek še rešil SMC, meni politični bloger Sašo Ornik. Minister za gospodarstvo na naši lestvici res vse bolj drsi navzdol. A zdaj že bivši predsednik SMC-ja je še slabši. “Miro Cerar je politično mrtev, vedno bolj pa se zdi, da se ne bo rešila niti Alenka Bratušek,” ocenjuje Ornik. Po njegovem mnenju Luka Mesec še vedno mojstrsko pritiska na koalicijo in dela na izpolnjevanju zahtev Levice. “To utegne tej stranki v prihodnosti nanesti še kakšen odstotek podpore več.”

Manevri ministrstva za izobraževanje, okrog (ne)reševanja odločbe US, predvsem pa za doktorja politologije škandalozna izjava o boju dveh večin – referendumske in večine ustavnega sodišča, so dr. Jerneja Pikala potisnili na čelo najmanj uspešnih politikov meseca.

Pikalu je uspelo skorajda nemogoče – dobil je celo slabšo oceno od ljubljanskega župana Jankovića, na katerega se zliva gnev ljudskih množic zaradi odpisa večmilijonskih dolgov družinskim podjetjem.

Samo slednje je z dna potisnilo politično iztrošene Bratuškovo, Erjavca in Cerarja. Zdravstvenemu ministru Šabedru gre v očeh sodelujočih analitikov iz meseca v mesec slabše, počasi pa se iz dna vzpenjata predsednik SD Židan in skorajda že pozabljena Violeta Tomić.

“Politik v ozadju” Damir Črnčec se je znašel prvič med ocenjevanimi in takoj dosegel zelo slab rezultat. Očitno njegovih zakulisnih iger proti interesnim lobijem, predvsem pa do oblasti kritičnim novinarjem analitiki ne cenijo najbolj.

Premier Šarec je sicer tokrat ocenjen nekoliko bolje kot junija, a ostaja nizko, daleč od prvega mesta uspešnih politikov, kamor so ga analitiki postavili ob naši prvi, januarski anketi.

Kakšnega posebnega priznanja pa z njihove strani ne dobiva tudi socialno-demokratski trojček Fajon-Brglez-Han, ki pa so še vedno najvišje uvrščeni politiki te vladne stranke na naši lestvici.

 

“Marjan Šarec se je prvič soočil s padanjem popularnosti, svoje, strankine in vlade, v zadnjih anketah javnega mnenja, kot nesposredno posledico najnovejših razkritij afer LMŠ,” pravi Bojan Požar in dodaja, da bomo zdaj videli, kako “odločen” je premier in kakšne bodo njegove reakcije. 

Ocena dela vlade

Povprečna ocena dela vlade je po nekajmesečnem stagniranju tik pod najnižjo pozitivno tokrat še nekoliko zdrsnila navzdol.

Med analitiki se pojavlja fraza, da “vlada ne počne ničesar”.

“Vlada praktično ne počne ničesar, kar ni nujno treba in česar ji ne prinese kdo drug na dnevni red, bodisi stranka Levica, EU ali kdo tretji,” pravi voditelj oddaje Faktor Aljuš Pertinač

Podobno komentator Domovine in politični analitik Martin Nahtigal: “Vlada razen ideoloških zakonov ne počne ničesar od katere bi imeli slovenski državljani dolgoročno korist.”

In Sašo Ornik: “Nič. Nič takšnega se ne dogaja. Da, so pogajanja z Levico in priprava proračuna, ampak, kje je kakšen večji projekt, ki bi postavil temelje za nadaljnji razvoj države? Energetika, transport, prilagajanje šolstva potrebam časa, digitalizacija. To manjka.”  

Novinar Reporterja Ivan Puc pa vendarle opozarja na svetlo plat odziva vlade: Primerno se je odzvala na jesensko poročilo Umarja, ki je z nižalo napoved gospodarske rasti.” 

A dr. Gregor Virant slednje vidi nekoliko drugače: Dejstvo, da se pripravljajo proračunski rezi kot reakcija na slebše gospodarske napovedi, dokazuje, da vlada ne razume logike fiskalnega pravila. Proračunsko porabo bi bilo treba omejiti v času visoke rasti in jo zadržati vsaj na isti ravni ali celo povečati ob upadanju rasti. Tako pa bo proračun spet deloval prociklično.”

Profesor ekonomije dr. Matej Lahovnik je nekje vmes: Prav je, da je Ministrstvo za finance znižalo načrtovano javno porabo za 100 mio EUR zaradi napovedi nižje gospodarske rasti, ni pa prav, da so se odločili za linearno zniževanje vsem ministrstvom enako, saj vlada s tem sporoča, da nima razvojnih prioritet,” pravi.

Lahovnik nadalje opozarja še na nekatere anomalije: “Ministrstvo za delo bi moralo že zdavnaj temeljito prevetriti sistem socialnih pomoči, saj smo letos zabeležili že skoraj 13.000 prejemnikov denarnih pomoči več kot lani.” Obenem po Lahovnikovih besedah vlada ne naredi nič na razvojni migracijski politiki, kot to počnejo najrazvitejše države, saj je med tujci delež prejemnikov pomoči dvakrat višji kot med slovenskimi državljani.

“Imamo velik razvojni problem, da mladi visoko izobraženi odhajajo v tujino, namesto njih pa se v državo priseljujejo slabo kvalificirani tujci,” še pravi dr. Lahovnik.

Profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček, pa opozarja na odnos z Levico: Za zadnji mesec delovanja vlade je značilno predvsem pogajanje z Levico glede podpore proračuna, kar Levica pogojuje z podporo ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obenem pa je, kot pravi, vlada hkrati bila izjemno neodzivna na propadanje nekoč nacionalnega letalskega prevoznika, a takšen počasen odziv vlade na aktualne akutne probleme je žal bolj pravilo kot izjema.

Bojanu Požarju pa se pri delu vlade zdi zelo potrebno izpostaviti zadnje glasovanje na vladi okoli predloga Alenke Bratušek za spremembo statutov Borzen in Eles. “Mislim, da se je prvič zgodilo, da je vlada preglasovala predsednika vlade, ne glede na razloge, zakaj naj bi do tega prišlo,” opozarja Požar. Kot še pravi, je to v bistvu neverjetna zgodba, na nek način nezaupnica šefu vlade med ministrskim zborom. “mediji pa, kot da to ni nič posebnega. Hudo,” zaključuje.

Da se vse bolj kažejo težave zaradi koalicije razdrobljene na niz majhnih strank in tudi težave zaradi zakulisnega boja za oblast na terenu, pa izpostavlja Sebastjan Jeretič in dodaja: “Vsekakor bo zima vroča.”

5 KOMENTARJI

  1. Člankov o ocean politikov običajno ne berem. Danes odprem stran, ker je v naslovu “poznavalci politike”, da vidim, kdo to so. Absolutno v tem naboru manjka Peter Jančič, so nekateri ki tja ne spadajo. Zato je ocena taka kot bi bila moja: sbujektivna, ker nisem poznavalec. Poznavalci spremljajo delo politikov. Večina tu naštetih pozna politike, spremlja pa nijhovo delo samo preko medijev, tako kot jaz. Kdo od teh naštetih se denvno za svoj poklic posveti delu politikov? Poleg Požarja, ki obravnava en aspekt, bi to lahko bil samo Jančič, ki ga pa ni. Taka druščina “sipatizerjev” vseh barv pa žal nima nobene teže. Še naprej ne bom odprial teh strani.

    • Se strinjam.

      Kot pri Ninamedii, ki bolj ustvarja kot meri javno mnenje.

      Izbor ocenjevalcev je ponesrečen, saj je nekaj ocenjevalcev odveč, še več jih pa manjka, svoje pa najbrž doda tudi tisti, ki sestavi končno poročilo in ki s svojimi poudarki v skladu z lastno politično usmeritvijo še bolj oddalji politične ocene od dejanskega stanja in krute realnosti..

      Od “poznavalcev” politike pričakujem, da bodo bolj kot glasnost, ocenjevali koristnost posameznih politikov.

      Ne morem si kaj, da ne bi rekel, da je ta rubrika namenjena politični in morali rehabilitaciji Gregorja Viranta, ker je zrušil vlado Janeza Janša, in napihovanju NSi, ker se je repozicionirala na (levo) sredino, in njenega predsednika, ki mu še izdrti zob ni škodoval in ki si ga je v skladu z deset let starim pozicioniranjem njegove stranke dal simbolično izdreti tudi na levi sredini.

      • Meni pa se zdi nabor ocenjevalcev posrečen. Celo nekaj levosredinskih je vmes. Tako ima zadeva večjo težo. Dejansko Domovina kot desni medij s tem igra bolj fer igro kot levi mediji, ki desne analitike izpustijo v celoti.

        Se pa strinjam, Jančič manjka v naboru.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime