Poznavalci politike pohvalno o vladnem spopadanju s koronavirusom ter kritično o komuniciranju z javnostjo

Vir foto: zajem slike arhiv MMC RTV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Kako uspešna se Janševa vlada spopada s koronavirusno krizo in katere institucije se v teh okoliščinah obnašajo državotvorno sta še dve vprašanji, ki smo jih analitikom in drugim poznavalcem slovenske politike zastavili v okviru našega projekta ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov.

Praktično vsi sodelujoči so z večino početja vlade zadovoljni, z izjemo njenega komuniciranja z javnostjo. "Poleg strogega očeta si ljudje želijo tudi bolj prijazne mamine besede, ki se lahko čudovito dopolnjujeta," je karikiral eden izmed njih. 

Med poznavalci politike, sodelujočimi v našem projektu, ni prav nikogar, ki bi menil, da se Janševa vlada s koronavirusno krizo spopada neuspešno. Eden meni, da ji uspeva nekaj srednjega, po šest pa, da je pri tem bodisi uspešna, bodisi zelo uspešna.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Matej Lahovnik, dr. Miro Haček, Igor Vovk, Sebastjan Jeretič, Ivan Puc, Aljuš Pertinač, dr. Mihael Kovač, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Rok Čakš




Ob konkretiziranju vprašanja na posamezna področja gre po sodelujočih poznavalcih politike vladi najbolje na zdravstvenem in varnostnem področju (povprečni oceni 4.4 in 4.3), dobro ji gre tudi blaženje posledic v gospodarstvu, zagotavljanje logistične oskrbe, pa tudi blaženje socialnih stisk državljanov.

Občutno slabše od ostalih področij pa so analitiki ocenili vladno komuniciranje z javnostjo.


Kot pravi profesor s FDV, dr. Miro Haček, se vladi v nekaterih segmentih vidi, da gre za novo, precej neuigrano ekipo, ki se mora poleg tega spopadati z pandemijo, o kateri niti zdravstvena stroka ni enotna.

"Nekateri ukrepi, ki se sprejemajo delujejo nekoliko nesorazmerno (prepoved nakupa sadik v vrtnarijah), čeprav bo mogoče pretiranost ukrepov realno oceniti šele za nazaj," pravi profesor politologije. Izpostavlja, da ima vlada ima nekaj težav tudi na področju komunikacije z javnostmi. "Vendar lahko v celoti ocenimo delo in pristop vlade kot pozitiven, sploh v primerjavi z njeno predhodnico."

"Ne glede na aktiviranje izkušenega Kacina je vladno komuniciranje občasno še vedno njena šibka plat," se strinja Marko Pavlišič. "Poleg strogega očeta si ljudje želijo tudi bolj prijazne mamine besede, ki se lahko čudovito dopolnjujeta."

Še bolj kritičen je voditelj Faktorja na TV3, Aljuš Pertinač. Sicer priznava, da se je vlada morala zelo hitro prilagoditi na krizne razmere kot posledica pandemije, pri čemer je bila zapuščina prejšnje vlade izrazito slaba.

"Kljub temu, da epidemijo jemlje (pre)resno pa se že kaže, da v sedanji sestavi in postavitvi vseh posledic epidemije, posebej ekonomskih ni sposobna dovolj učinkovito ublažiti," meni in dodaja, da ji je pri tem v največjo oviro "neorganizirano, stihijsko, neciljano in mestoma povsem neprimerno oziroma zgrešeno komuniciranje z javnostjo."

Eden redkih sodelujočih, ki je do komunikacijskih napak vlade "kar prizanesljiv," je Bojan Požar. "Namreč, je treba upoštevati, da je proti Janši avtomatično 90 odstotkov medijev, ne glede na to, kar naredi," pravi znani novinar.  Po njegovem tudi če bi se Janša vrgel iz Triglava, nekaterim to ne bi bilo prav, saj bi rekli, da se ni vrgel po najbolj strmi strani. Zato vsako njegovo potezo mediji skomunicirajo ter interpretirajo kot napako.

"Če Janša upokojencem nameni 300 evrov dodatka, pravijo, zakaj ni dal 350 in tako dalje. Če je upokojencem namenjeno 2 uri šopinga zaradi njihove varnosti, mediji to interpretirajo, da gre za stigmatizacijo. V tem smislu so stvari že dodobra bizarne," ocenjuje Požar.

Državotvornost akterjev v koronavirusni krizi


Klik za povečavo


Za konec nas je zanimalo še, kako državotvorno se po mnenju sodelujočih spremljevalcev slovenskega družbeno-političnega dogajanja v tej krizi obnašajo posamezne državne in družbene institucije.

Za najvišjo povprečno oceno so na prvem mestu zdravstvene institucije, nato policija in vojska, vladna koalicija, splošno prebivalstvo, predsednik republike in Cerkev.

Nekoliko nižje, a še vedno lepo povprečje so dobile humanitarne organizacije, gospodarska združenja in sindikati ter druga reprezentativna delavska združenja.

Manj državotvorni v tej krizi pa so po večinskem mnenju sodelujočih tožilstvo in sodstvo, osrednji mediji, Nacionalni inštitut za javno zdravje in politična opozicija.

Oziroma del politične opozicije, kot opozarjajo nekateri poznavalci. "Del se je obnaša državotvorno, večina nikakor ne," meni dr. Matevž Tomšič. Podobno tudi Marko Pavlišič: "Opozicija ni enotna. Med njimi se nekateri zavedajo teže trenutne situacije in ravnajo precej bolj državotvorno kot tisti, ki jim gre primarno za uveljavljanje svoje politične agende."

Dr. Žiga Turk pa pravi, da bi Bivša opozicija lahko povsem nehala komunicirati z zajedljivostjo opozicije in delovala še bolj povezovalno in konstruktivno.

Bojan Požar pa ne razume predsednika republike Pahorja. "On, tip politika, ki je sicer v permanentni volilni kampanji, in to bi - po tej logiki - pravzaprav moral biti njegov čas, je tako rekoč neviden," pravi Požar in dodaja, da ne ve, kaj se z njim dogaja, saj deluje kot da bi zmrznil. "Dobesedno čilira."

"V Sloveniji smo načeloma preveč nagnjeni k negativnemu odnosu do samih sebe," pa meni dr. Miha Kovač. "V tej krizi se obnašamo bolj organizirano in odgovorno kot velik del razvitih držav in na to velja biti ponosen," zaokroža svoj pogled.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki