Poznavalci politike o tem, ali je nedeljski referendum o vodah ali o vladi

Slivniško jezero pri Šentjurju (vir foto: www.turizem-sentjur.com)
POSLUŠAJ ČLANEK
V nedeljo prihaja uvertura v supervolilno leto 2022, v katerem se bomo Slovenci na volišča podali kar trikrat -  najprej bomo izvolili nov parlament, nato pa še predsednika republike in župane ter občinske svetnike.

Referendum o Zakonu o vodah naj bi bil v prvi vrsti razprava o strokovnih dilemah in pomislekih glede uporabe vodnih in priobalnih zemljišč za potrebe človeka. A se je, kot tudi ugotavljajo poznavalci politike, sodelujoči v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, že med zbiranjem podpisov, še posebej pa v času kampanje, močno spolitiziral. Na strani proti so namreč vse svoje sile in sredstva vpregle stranke leve opozicije.

Ali bomo torej volilni upravičenci v nedeljo odločali o urejanju (ob)vodnih območij, ali pa se bomo nemara v prvi vrsti opredeljevali za ali proti aktualni vladi, smo povprašali naše analitike. 

Sodelujoči poznavalci politike: mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Luka Lisjak, dr. Matevž Tomšič, Alen Salihović, dr. Žiga Turk, Marko Pavlišič, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Balažic, Aljuš Pertinač, dr. Matej Lahovnik, Rok Čakš 


Ob boku ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov v juniju smo sodelujoče poznavalce politike še povprašali, ali bo po njihovem mnenju nedeljski referendum v smislu logike odločanja volilnih upravičencev tudi referendum o delu vlade Janeza Janše.

Večina devetih od trinajstih sodelujočih je dejala, da pretežno da, manjšina štirih pa, da pretežno ne.

"Referendum o Zakonu o vodah bo predvsem referendum o vladi Janeza Janše, saj nove vsebine samega Zakona o vodah niso dovolj enoznačno dobre ali slabe, da bi opravičile referendum," meni profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček. 

Kot pravi, se bo videlo, ali je KUL sposoben sredi julija na volišča pripeljati 340.000 volivcev, ki bi glasovali proti zakonu.

Po njegovem mnenju se to ne bo zgodilo, saj volivci levice niso zelo disciplinirani. "Bo pa leva sredina na volišča spravila dovolj volivcev, da bo delež glasov proti zakonu večinski, s čimer bosta lahko obe strani razglasili zmago; vladna ker je uspela zakon ubraniti, in opozicijska, ker je dosegla relativno, a pirovo zmago," je Hačkovo predvidevanje.

Tudi Marko Pavlišič pravi, da "seveda gre za referendum PROTI vladi." Ki pa ga po njegovem predlagatelji hkrati pretirano ne "tržijo" v tej smeri, vladna stran pa se je tudi odločila za bolj pasiven pristop, in tako si morebitnega neuspeha ne bo pripisala sama, niti ji ga ne bo pripisala večina volilnega telesa. "Če bo rezultat za vlado pozitiven, bo to lahko vnovčila, če ne bo, pa zaradi tega ne bo hujših pretresov. Win - win za vlado," ocenjuje nekdanji poslanec Državljanske liste.

Nasprotno meni Aljuš Pertinač. Po njegovih besedah referendum o vodi ni referendum o vladi, ker gre pri tem zakonu za tako ozke materialne interese, ki niso vezani na nobeno ideologijo, kaj šele politično stranko. "Morebitno dosežen kvorum za uspeh referenduma sredi poletja, v kar sicer ne verjamem, bi pomenil, da je nezadovoljstvo z vlado sicer res veliko, vendar ne bi spremenilo osnovnega problema opozicije, da ne ponuja jasne alternative, razen samo-da-ni-janša programa," pravi voditelj Faktorja na TV3. Ter dodaja, da opozicija predvsem nima liderja, ki bi lahko izzval Janšo za položaj predsednika vlade.

Alen Salihović pa opozarja na precej izkrivljeno kampanjo, ki temelji zgolj na floskulah, da bomo ostali brez čiste pitne vode. "Nasprotniki referenduma na žalost niso dovolj jasni, zagovorniki pa imajo bistveno močnejšo medijsko/spletno podporo," ocenjuje novinar Radia Ognjišče.

"Da pa bo odločanje na referendumu proti vladi Janeza Janše, pa mi pritrjujejo klici, ki jih dobivam, da je potrebno na referendum zato, da se zruši vlada, in da gremo jeseni na predčasne volitve," opisuje svojo izkušnjo. Kot pravi, je žalostno, da se je zgodba namesto v strokovno smer zapeljala v popolnoma politično obračunavanje.

Lahko poraz zamaje oblast?


Kaj pa posledice takšnega ali drugačnega referendumskega rezultata? Če gre res tudi ali celo predvsem za referendum o vladi Janeza Janše, lahko morebiten uspeh predlagateljev zamaje oblast desnosredinske koalicije?

Velika večina sodelujočih meni, da bi morebitna zavrnitev Zakona o vodah na referendumu imela zgolj minimalne posledice na prihodnost desnosredinske vlade. Trije celo menijo, da nikakršnih, le en komentator pa predvideva, da bi posledice bile precejšnje.

"Če opozicija ne bo uspela zbrati glasov, je to zanjo večji poraz, kot bi bil poraz vlade, če referendum uspe. O vladi se glasuje na volitvah," denimo izpostavlja dr. Žiga Turk.

Izkušeni Bojan Požar pa pravi, da so bili še bistveno težji referendumi, kot je tale, pa vlade zaradi tega niso padale. "Recimo Pahor in njegova padla pokojninska reforma. In obratno, referendum "za otroke gre", ki ga je zmagal Aleš Primc, pa Cerarjeva vlada ni odletela."

V prvih dveh dneh predčasnega glasovanja je sicer svoj glas oddalo 54.456 ljudi, oziroma 3,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je največ v zadnjih desetih letih, tudi več od volitev. A množična udeležba na predčasnem glasovanju je po svoje pričakovana, saj smo sredi poletja in v nedeljo se bo marsikdo raje kot na volišče podal na morje ali v hribe.

Če želijo predlagatelji zrušiti sprejeti Zakon o vodah, ne potrebujejo le večine PROTI na referendumu, temveč mora tako glasovati vsaj 20 % vseh volilnih upravičencev, kar pomeni približno 340 tisoč ljudi. Nazadnje je takšna mobilizacija uspela Alešu Primcu in druščini decembra 2015, ko je proti spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v nasprotju z vsemi napovedmi in predvolilnimi anketami glasovalo skoraj 400 tisoč volilnih upravičencev, oziroma 63,5 % udeležencev referenduma.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike