Poznavalci politike o aferah, ki Marjanu Šarcu najbolj škodijo ter o njegovih največjih nasprotnikih

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Ljubezni med Marjanom Šarcem in Luko Mescem je z današnjim dnem tudi uradno (in pričakovano) konec. A poznavalci političnega dogajanja, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti politikov, menijo, da so resnični Šarčevi problemi nekje drugje. 

Po splošnem prepričanju analitikov premieru javnomnenjsko najbolj škodi neustrezno odzivanje na afero "SOVA in lepa N.", ki je enostavno ni znal pravočasno "zapreti". Njegovih najnevarnejših nasprotnikov pa ne gre iskati v vrstah desnosredinske opozicije temveč nekje drugje. 

Predsednik vlade, Marjan Šarec je v našem projektu mesečnega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov s strani analitikov, komentatorjev in drugih poznavalcev politike, od začetka leta pa do danes potoval iz prvega na predzadnje mesto.


Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, Aljuš Pertinač, Luka Lisjak, Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Igor Vovk, Helena Jaklitsch, Bojan Požar, Marko Pavlišič, Martin Nahtigal, Rok Čakš


Tokrat smo z vprašanji sodelujočim poznavalcem ugotavljali tudi, kje tičijo vzroki za to. Oziroma kako se predsednik vlade odziva na zadnje afere, katere mu najbolj škodijo in kje gre iskati njemu najnevarnejše nasprotnike.

Šarec nespreten, še posebej okrog "lepe N."


Vsi razen enega sodelujočega poznavalca politike menijo, da se Marjan Šarec na zadnje afere odziva nespretno, eden pa meni, da so njegovi odzivi "nekaj srednjega".

Ampak katera afera na njegovi javnomnenjski podobi pušča največje posledice? Sodelujoči so njihovo škodljivost ocenjevali na petstopenjski lestvici, pri čemer je 1 "sploh mu ni škodilo" in 5 "zelo mu je škodilo".

Več kot polovica sodelujočih poznavalcev politike meni, da je Šarcu "zelo škodila" afera "SOVA in Lepa N.", nadaljnji štirje pa so mnenja, da mu je "škodila". Dva menita, da mu niti je, niti ni škodila, zgolj eden pa, da mu ni škodila.

Na drugo mesto so poznavalci postavili ukinitev dodatka za delovno aktivnost (Šarcu ne gre v prid tudi odločilni veto državnega sveta, zaradi česar se bo zakon še enkrat znašel na glasovalnih gumbih poslancev in s tem na očeh javnosti). Devet sodelujočih meni, da ukinitev Šarcu "škodi", eden, da mu "zelo škodi" zgolj eden pa meni, da mu sploh ni škodilo.

Bolj kot ne premierju Šarcu škodi še občutek neaktivnosti vlade, propad Adrie Airways, ohlajanje gospodarske rasti. Glede razhoda z Levico so mnenja komentatorjev deljena. Še najmanj pa naj bi Šarcu škodila afera "westinghouse" - torej razkritje, da je njegov državni sekretar Damir Črnčec preko svojega podjetja povezan s predstavnico ameriškega Westinghousa v Sloveniji, torej podjetja, ki je gradilo Jedrsko elektrarno Krško.



"Afere SOVA Šarec ni znal hitro zapreti, kot mu je to uspevalo v preteklosti," pojasnjuje strokovnjak za politični marketing, Sebastjan Jeretič. Po njegovem je že samo dejstvo, da se zgodba vleče, za premierja škodljivo, ne glede na vsebino in dejstva.

Profesor s FDV, dr. Miro Haček, izpostavlja, da je "afera Sova in lepa N." povsem drugačne kategorije kot vse preostale omenjene zadeve, saj gre za sum osebne vpletenosti samega predsednika vlade v postopek zaposlovanja dolgoletne prijateljice N. v Sovo. Dejstvo, da je bila zaposlena mimo javnega razpisa na delovno mesto, ki je vezano na zaupanje direktorja Sove, ki te osebe še nikoli v življenju ni srečal, pa močno bremenijo tako direktorja Sove kot tudi samega predsednika vlade.

Ta sta po Hačkovih besedah po vrhu še zelo nespretna, saj si z lastnimi izjavami vedno znova skopljeta še globljo luknjo.

"Pri tem pa zelo grenak priokus daje servilnost večinskih medijev do vlade in njenega predsednika, kar je privilegij, ki ga doslej ni bil v takšni meri deležen nobeden predsednik vlade v samostojni Sloveniji," še dodaja profesor politologije.

"Občutek, da predsednik vlade ne obvlada svojega položaja, se pri deležnikih, odločevalcih in ustvarjalcih javnega mnenja krepi, kar se pozna pri padajoči podpori PV, njegovi stranki in vladi," meni voditelj oddaje Faktor Aljuš Pertinač. Za Bojana Požarja pa je bilo zgolj še vprašanje časa, kdaj bo tudi širša javnost začela Marjana Šarca dojemati takšnega, kot v resnici je. "Namreč, on že zdaleč ni "kaliber" za predsednika vlade. Ali drugače: luči so se prižgale, predstave je konec," karikira Požar.

A kljub vidnemu padcu podpore vladi in LMŠ Marjan Šarec na lestvicah priljubljenosti politikov še vedno zaseda visoko drugo mesto, tako da o kakšnem drastičnem nezaupanju vanj še ne moremo govoriti.

Morda bo uspel trend padanja podpore ustaviti, saj ima Šarec, kot pravi Marko Pavlišič, precej izostren občutek za komuniciranje s širokimi ljudskimi množicami. "Ta populizem ga je pripeljal na oblast in ravno to ga tudi ohranja. Realna nedejavnost pa mu niti ne škodi preveč, ker ljudje hitro pozabljamo."

Ali bodo ljudje hitro pozabili tudi zadnje afere, ki so se nakopičile za vratom predsednika vlade, bomo videli v naslednjih mesecih. Kot tudi, koliko moči ohranja nasproti koalicijskim partnerjem, opoziciji, interesnim lobijem in drugim akterjem iz ospredja in zakulisja.

In kje ima Marjan Šarec pravzaprav najnevarnejše nasprotnike?

"Povsod po malem," odgovarja Bojan Požar. Kot pravi, se je znašel na čistini, in zato ga počasi, toda zanesljivo zapuščajo ali opuščajo tudi večinski mediji, ustvarjalci politike pa še iščejo nove obraze.

Sodelujoči poznavalci politike sicer večinoma menijo, da ima premier najnevarnejše nasprotnike znotraj vladne koalicije in v interesnih lobijih iz ozadja. Prav nihče jih ne vidi v Levici ali opozicijskih SDS in NSi.



Aljuš Pertinač pa denimo pravi, da ima predsednik vlade Šarec največjega nasprotnika kar v svojem kabinetu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike