Poznavalci politike: najuspešnejši stranki leta Levica in NSi, najbolje profilirani politik pa ...

vir: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
 Katere politične stranke so v svoj prid najbolje izkoristile leto 2019? Kdo izmed slovenskih politikov se je v tem obdobju najuspešneje profiliral in kateri si je s svojim početjem najbolj pokvaril javno podobo?

Tudi ta vprašanja smo zastavili poznavalcem slovenske politike, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 



Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej Lahovnik, Sebastjan Jeretič, Igor Vovk, dr. Žiga Turk, Marko Pavlišič, Helena Jaklitsch, Bojan Požar, Luka Lisjak Gabrijelčič, Bojan Požar, Aljuš Pertinač, Vasja Jager, Martin Nahtigal, Rok Čakš


Sodelujoče politične analitike in komentatorje smo najprej prosili, da od 1 do 5 ocenijo, kako uspešno so stranke v političnem smislu izkoristile leto 2019.

Najvišjo povprečno oceno sta dobili Levica in Nova Slovenija, nekaj nižjo LMŠ, SNS in SDS. Precej slabše pa so se odrezali SAB, SLS, SD, Desus in SMC.


Vlada pred nalivom ni popravila javnofinančne strehe


Kot ocenjuje ekonomist dr. Matej Lahovnik, je 2019 leto zamujenih priložnosti za strukturne reforme, saj so bile ekonomske razmere še relativno ugodne in bi lahko "popravili javnofinančno streho v razmerah lepega vremena in ne šele, ko se bo že ulilo". Vlada je tudi s pokojninskimi spremembami "uspešno" prestavila reševanje ključnih problemov v mandat naslednje vlade.

Po prepričanju dr. Mira Hačka največja vladna (LMŠ) in največja opozicijska (SDS) stranka v letu 2019 nista posebej blesteli. Kot pravi, je prva sicer utrjevala svoj položaj znotraj vladajoče koalicije, a v veliki meri za račun izčrpavanja preostalih koalicijskih partneric. Druga pa je sicer igrala vlogo največje opozicijske (in tudi parlamentarne) stranke, vendar bolj medlo in neodločno kot v preteklih mandatih.

Sam bi kot najbolj uspešne ocenil opozicijske Levico (ki je uspela v času sodelovanja z vladajočo koalicijo v program dela vlade vriniti kar nekaj svojih prioritetnih programskih točk in ohranila odločno držo, ko je sodelovanje z nenačelno koalicijo tudi prekinila), SNS (ki ponovno igra vlogo priložnostne opozicijske podpore vladajoči koalicije, a predvsem zaradi ohranjanja lastnih parlamentarnih stolčkov) in pa NSi (ki se je trudila pozicionirati bolj proti sredini in igrati vlogo klasične parlamentarne opozicije, ki poleg kritike zna predstaviti tudi lastne alternativne politike in rešitve).

"Levica si je s svojim koalicijsko opozicijskim status kupila gotovo še vsaj en mandat," je prepričan tudi Martin Nahtigal. Podobno pa je, kot pravi, LMŠ prestala test stranke enomandatnice. vendar pa je po njegovem očitno, da je 100% odvisna od lika Marjana Šarca, kar ga v določeni meri dela enakega njegovemu samoustvarjenemu "zunanjemu sovražniku" Janezu Janši.

Premik vodstva NSI na sredino ni uspel in ne obljublja rasti stranke, saj vodstvu očitno niso sledili simpatizerji, kar daje več dihalnega prostora SLSu, še ocenjuje Nahtigal. "DeSUS pa je končno na negativni premici in upajmo, da bo rezultat tega menjava vodstva," zaključuje.

Tudi dr. Žiga Turk se ne spominja, da bi SDS v iztekajočem se letu karkoli dosegla. Kot sam vidi situacijo, se je LMŠ okrepila na račun SMC in SAB, Levica je dosegla veliko, če pa ne bo več mogla izsiljevati, pa bo SD začela vračati svoje glasove.

Bojana Požarja pa je pozitivno presenetila doslednost Levice pri glasovanju proti Angeliki Mlinar, negativno pa nedoslednost SDS pri zagotovitvi navzočnosti vseh poslancev pri glasovanju o Angeliki Mlinar. "Ne glede na špekulacije, kaj bi bilo, če bi bilo ..."

"SDS je z vaškimi stražami konkretizirala skrajne sentimente na podeželju in pomembno okrepila svojo bazo, v parlamentu pa so njeni jurišniki prek "preiskovalnih" komisij zagotavljali dodatno publiciteto," ocenjuje novinar Mladine Vasja Jager.  Kot nadaljuje, je LMŠ je preživela, SMC pa bo šla po poti mlekarne Šmarje pri Jelšah.

"Levica ostaja dosledna, manjka ji kadra," ocenjuje Meščeve, za SD pa pravi, da je stranka brez ideologije, ki jo zanimajo le vrtički. "In te je zaenkrat obdržala, koraka naprej pa ni in ga ne bo naredila."

Za NSi Jager pravi, da se je osvežila z navideznim premikom v sredino, toda Tonin postaja preveč agresiven in nervozen, da bi še lahko dvomili, da mu ne gre predvsem za lastne ambicije. DeSUS je po njegovo pred očiščenjem ali samovžigom, odhod Karla Erjavca pa bi bil dobrodošel mejnik za celoten politični prostor. 

SNS oziroma sveže ločeni Jelinčič po Jagrovih besedah v nestabilnih razmerah uspešno izvaja svojo branjevsko politiko prodajanja tistih nekaj glasov, kar je gotov znak apokalipse. SAB se še vedno ni sesula pod apetiti Alenke Bratušek in je celo uspela izsiliti potrditev Angelike Mlinar za kohezijsko ministrico. SLS se obrača v skrajni populizem, kar je zanjo recept za ponovni vzpon, za družbo pa nov mlinski kamen okoli vratu.

Kovšca in Erjavec


Nato smo sodelujoče poznavalce politike prosili še, da izpostavijo politika, ki se je po njihovem mnenju v minulem letu najbolj profiliral ter še enega, ki si je v tem obdobju najbolj poslabšal svojo javno podobo.

Največ, šest sodelujočih meni, da se je v 2019 najbolje uspelo profilirati predsedniku državnega sveta, Alojzu Kovšci. Štirje so izpostavili Mateja Tonina, med ostalimi so bili omenjeni še Luka Mesec, Žan Mahnič, Anže Logar in Marjan Šarec.

Med politiki, ki so si v iztekajočem se letu najbolj skazili javno podobo pa so sodelujoči najpogosteje navedli Karla Erjavca (5) in Zorana Jankovića (3) ter še Marjana Šarca (2), Matjaža Hana, Mateja Tonina, Žana Mahniča ter Mira Cerarja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30