Poznavalci politike: najuspešnejši politik novembra je Anže Logar, vlada dela kanček bolje

vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Eden vidnejših opozicijskih politikov, dr. Anže Logar, je po oceni političnih analitikov in komentatorjev novi najuspešnejši politik meseca v našem projektu ocenjevanja uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov. 

Logarja je na vrh uspešnih lansiral angažma okrog poskusov preprečitve namere ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da skozi vodovarstveno območje spelje kanalizacijo.

Najmanj uspešna politika v državi sta tokrat predsednika dveh koalicijskih strank, zunanji minister Miro Cerar in obrambni minister Karl Erjavec.

So pa analitiki tokrat, predvsem zaradi sprejema proračuna, ki bo skoraj zagotovo prestal tudi veto državnega sveta, s kanček višjo povprečno oceno obdarili vlado. Torej ravno nasprotno od trenda padanja podpore vlade med državljani, ki jih anketirajo javnomnenjske agencije. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, Ivan Puc, Aljuš Pertinač, dr. Matevž Tomšič, Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Pavlišič, Igor Vovk, Martin Nahtigal, Rok Čakš 








Po Marjanu Šarcu, Borutu Pahorju, Mateju Toninu, Bernardu Brščiču, Romani Tomc in Alojzu Kovšci je Anže Logar sedmi politik, ki so ga sodelujoči poznavalci politike ocenili kot najuspešnejšega politika v enem od letošnjih mesecev.

SDS je tako edina stranka z dvema najbolje ocenjenima politikoma - v maju je bila to Romana Tomc.

Tokrat je s skokom na "stopničke" presenetil prvak SNS Zmago Jelinčič, kar je posledica sklenjenega dogovora z manjšinsko vlado, da zagotovi potrebne glasove za proračunske dokumente. Očitno sodelujoči poznavalci politike ocenjujejo, da zviti Zmago svoje kože ni prodal poceni.

Sledi standardno visoko ocenjena falanga politikov NSi, med katere se je vrinil predsednik države, Borut Pahor. Najbolje ocenjeni vladni politike je ponovno finančni minister Andrej Bertoncelj (9. mesto), a povprečna ocena mu je glede na mesec poprej nekoliko padla.

Večjih skokov na lestvici glede na oktober sicer ni bilo. Med "uspešne" - ki imajo povprečno oceno 2.50 ali več, se je vrnil minister za gospodarstvo in novi prvak SMC, Zdravko Počivalšek. Počasi pa navzdol drsi vse manj opazni Marjan Podobnik. Edini politik socialističnega bloka med uspešnimi je evropski poslanec Milan Brglez, ki je za las ujel rep lestvice.

 

 

"Najvišjo oceno si v preteklem mesecu zaslužita Anže Logar zaradi znane in redko videne ekološke akcije proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in Matej Tonin zaradi dosedanjega precej doslednega in politično modrega vodenja Knovsa, kljub dirigiranim napadom medijev pod že povsem jasno razkrito komando kabineta predsednika vlade," ocenjuje Bojan Požar. Hkrati si po prepričanju raziskovalnega novinarja najnižjo oceno zasluži premier Šarec, ki mu, kot izpostavlja Požar, med drugim tudi fizično razpada kabinet na Gregorčičevi. Odhajajo namreč vsi zmerni člani kabineta - Urlep in prej Kirn.

Tudi po mnenju Luke Lisjaka Gabrijelčiča očitno izgublja Šarec, ki nosi breme zelo slabih svetovalcev v kabinetu, SOVA pa izgublja na javnem ugledu. "Tonin je na dobri poti, da iz zgodbe izide kot zmagovalec, a se mora izogniti številnim čerem," opozarja Lisjak in dodaja, da mora prvak NSi predvsem mora pokazati, da premore več državniškega smisla od svojih nasprotnikov v vladnem kabinetu in SOVI.

Bolj skeptičen do Toninovega uspeha je Martin Nahtigal, saj meni, da se je Tonin morda zaletel v zid, ki ga ne bo uspel prebiti, "saj je očitno, da na vsak pritisk KNOVSa omrežja odgovorijo in to z še večjo škodo za njegov in strankin politični kapital." Po njegovem mnenju bo predsednik NSi dolgoročno gledano iz tega težko izšel kot zmagovalec, saj je bila glavna problematika uspešno zamegljena.

Se pa Nahtigal strinja s Požarjem, da je Anže Logar dokazal, da se pri pravi ideji in angažmaju da kako stvar premakniti, četudi si v opoziciji in njegova prizadevanja glede spornega OC kanala v Ljubljani uspešno trgajo temo okolja iz rok levih strank.

Borut Pahor se je po Nahtigalovih besedah spet izkazal kot državnik, kot človek, ki drži obljubo, da bo "predsednik vseh", saj se je oglasil glede sveta za nacionalno varnost in pozval k konstruktivnemu sodelovanju.







Potem ko sta bila po mnenju analitikov najmanj uspešna politika v oktobru Marjan Šarec in njegova poslanka Jerca Korče, se v novembru na dno vračata zunanji in obrambni minister, Miro Cerar in Karl Erjavec. Družbo jima dela neekološki in sodno preganjani Zoran Janković.

Sledita Šarec, Korčetova in takoj nato že Pikalo, ki je, predvsem zaradi nesposobnosti odprave diskriminacije skupine šoloobveznih otrok, standardno ocenjen nizko. Tudi sicer na spodnjem delu lestvice prevladujejo koalicijski politiki ter od njih pravkar ločeni politiki Levice.

Med neuspešne so zdrsnili do nedavnega najvišje uvrščeni SD-jev politik Matjaž Han (afera Petrol), njegova strankarska kolegica na mnogo višji evropski plači Tanja Fajon (neposrečene izjave okrog posilstva dveh deklet s strani migranta), pa tudi Luki Mescu se še ni uspelo vrniti med uspešne politike.

 

 

Negativnim ocenam Šarčevega delovanja se pridružuje tudi dr. Žiga Turk. Po njegovo premier ni uspel obvladati zadeve "lepa NH" in se mu kar naprej vrača kot bumerang.

Ocena dela vlade: zadostno


Po nekoliko daljšem obdobju se je trend padanja povprečne ocene vlade ustavil z nekoliko višjo oceno glede na mesece poprej. Sodelujoči analitiki so tokrat delu vlade namenili povprečno oceno točno 2 - zadostno.

Kljub temu pa so analitiki ob svojih ocenah imeli marsikaj pojasnjevati.

"Zadostna ocena predvsem zato, ker je zelo verjetno proračun pod streho," opozarja Bojan Požar. Sicer pa ostaja že ugotovljeno dejstvo, nadaljuje novinar, da bo Šarčeva vlada do konca tega oziroma svojega mandata opravljala samo in zgolj tekoče posle, kar bo verjetno tudi v prihodnje dovolj za zadostno oceno.

Dogajanje okoli sprejemanja rekordnega proračuna je Marka Pavlišiča bolj spominjalo na pogreb koalicije kot na zadovoljstvo, ker bi z rekordno visokim proračunom lahko pomembno izboljšali stanje v Sloveniji. "Pa ga ne bodo," še dodaja nekdanji poslanec Državljanske liste. 

Po prepričanju nekdanjega ministra v Pahorjevi vladi dr. Mateja Lahovnika je najbolje razmere opisal kar sam premier, ko je po kosilu predsednikov strank izjavil, da so se dogovorili, da padec vlade ni nikomur v interesu.

"Vladanje je tako postalo cilj namesto sredstvo za dosego ciljev, saj smo namesto dogovora o jasnih vsebinskih prioritetah vlade s časovnimi roki dobili pojasnilo, da gre za oblast," izpostavlja ekonomist. 

"V minulem mesecu je vlada vendarle uspela spraviti skozi parlamentarno proceduro proračuna za leti 2020 in 2021, ob tem pa zaradi konca sodelovanja s pogodbeno opozicijsko stranko Levica sklenila dogovor s Slovensko nacionalno stranko," delni uspeh oblasti opisuje profesor s FDV dr. Miro Haček.  Po njegovem pa se je v postopku pokazala šibkost trenutne vladajoče koalicije, ki je tudi zaradi lastne raztresenosti in neorganiziranosti po nepotrebnem zanetila stari konflikt z občinami.
Tudi Aljuš Pertinač opozarja na Šarčeve besede, da se vlada, kot je to javno izpovedal predsednik vlade po koalicijskem sestanku pred sprejetjem proračuna, ukvarja zgolj še z lastnim preživetjem. Po opažanju Sebastjana Jeretiča na dan prihaja pomanjkanje izkušenj in znanja za operativno vodenje projektov, saj vladi primanjkuje konkretnih rezultatov, s katerimi bi upravičili zaupanje, ki jim je bilo podeljeno.


Dr. Žiga Turk pa izpostavlja, da so se zgostile novice o razpadanju oz. nedelovanju sistemov. "Gre za zlorabo varnostne službe, oviranje demokratičnega nadzora nad njimi, neučinkovitost zdravstva, videz pristranskosti sodstva, vmešavanje vlade v gospodarske družbe," našteva profesor.


Po njegovem vlada ni dajala vtisa, da obvladuje te dogodke oz. da v zvezi z njimi kaj dela.


[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30