Poznavalci politike najboljše izhodišče pripisujejo SDS-u in Levici, izpad iz parlamenta se lahko zgodi kar petim strankam

Foto: Matej Grah, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik republike Borut Pahor bi redne parlamentarne volitve lahko razpisal že marca, kar pomeni, da z jesenjo država vstopa tudi v predvolilni čas, raztegnjen v zadnjih nekaj mesecev pred ljudskim glasovanjem.

Zato smo poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov sproti povprašali še o izhodiščih različnih strank pred finalnimi meseci mandata. Zanimalo pa nas je tudi, kako verjeten se jim zdi izpad nekaterih parlamentarnih strank iz državnega zbora. 

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miha Kovač, Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Marko Balažic, Bojan Požar, Rok Čakš


V še eno vročo politično jesen je leva opozicija štartala z dvema novima interpelacijama ter usklajevanji za podpis obljube povolilnega povezovanja ob hkratnem izključevanju strank sedanje vladne ekipe.

Koalicija pa medtem nakazuje, da bo nadaljevala s pragmatično politiko izmikanja, oziroma umikanja tistih zakonskih predlogov, ki bi ji preko porazov na ustavnem sodišču ali celo na še kakšnem referendumu, lahko politično škodile.

Kakšna so torej izhodišča parlamentarnih, neparlamentarnih ter strank v nastajanju nekaj mesecev pred volitvami? Kdo v jesen stopa z dobrimi in kdo s slabimi obeti?

Tudi na to vprašanje so odgovarjali poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu mesečnega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov.



Analitiki so najboljše obete namenili stranki SDS - trije so odgovorili, da so njena politična izhodišča ob vstopu v zadnje mesece pred volitvami zelo dobro, šest pa, da dobra. Trije še, da so nekaj srednjega, prav nihče pa, da so bolj slaba ali zelo slaba.

Bolj slabo izhodišče sta naslednji stranki - Levici, pripisala dva analitika, vi ostali pa so bili glede te radikalno leve stranke precej bolj optimistični. Pet jih je dejalo, da so njihova izhodišča dobra in eden, da zelo dobra.

Sledi NSI s tremi skeptiki in petimi, ki pravijo "dobro" ali "zelo dobro". Pri SD-ju je en skeptik manj, a velika večina - kar 8 analitikov, ji prisujejo srednjo oceno možnosti.

Če pogledamo na dnu razpredelnice /desno/ so med tistimi z najmanj možnostmi po oceni sodelujočih poznavalcev politike LMŠ, DeSUS in nova stranka Jureta Lebna Z.dej.

 

 

kdo lahko izgubi status parlamentarne stranke?


A od sodelujočih smo želeli izvedeti še več kot zgolj o obetih. Zanimalo nas je, katerim obstoječim parlamentarnim strankam pripisujejo možnost izpada iz državnega zbora. To so ocenjevali na štiristopenjski lestvici izpad "ni verjeten", "malo verjeten" je "dokaj verjete" ali "zelo verjeten".

Realnost izpada daleč največ analitikov pripisuje Stranki modernega centra - šest jih meni, da je njen izpad dokaj verjeten, pet pa, da zelo verjeten. Takoj nato sledi DeSUS - devet sodelujočih poznavalcev meni, da je izpad upokojenske stranke dokaj (3) oziroma zelo verjeten (6). Črnoglede so tudi napovedi za Stranko Alenke Bratušek, prav tako SNS ter, pri točno polovici sodelujočih tudi glede prihodnosti LMŠ. Trije za Šarčeve pravijo, da njihov izpad iz parlamenta ni verjeten, trije, da je malo verjeten, štirje, da je dokaj verjeten in dva, da je zelo verjeten. Takšno stališče je najbrž posledica negativnih trendov, ki jih LMŠ beleži v javnomnenjskih raziskavah ter posledični nervozi, ki je pri vodilnih vse bolj očitna.

Največji konsenz glede dileme obstanek/izpad je zaznati glede stranke NSi - velika večina sodelujočih meni, da njen izpad iz parlamenta ni verjeten, prav nihče pa, da bi bil dokaj ali zelo verjeten.



"Najbolj zanimivo bo opazovati razmerja moči med političnimi strankami, katerih podpora niha nad in pod pragom za vstop v Državni zbor in ki se bodo spopadle za isto volilno telo," situacijo ocenjuje politični bloger Sašo Ornik. DeSUS, SAB in Moja dežela bodo po njegovem neposredne tekmice, ki se lahko celo medsebojno nevtralizirajo, če vsaka dobi po nekaj odstotkov.

Tino Mamić pa opozarja, da je politična realnost eno, nekaj povsem drugega pa volitve. "Zaradi zlorab na določenih voliščih, še bolj pa zaradi levičarske medijske histerije, rezultat ni odraz volje volivcev," je prepričan urednik tednika Domovina.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike