Poznavalci politike najboljše izhodišče pripisujejo SDS-u in Levici, izpad iz parlamenta se lahko zgodi kar petim strankam

Rok Čakš
14

Predsednik republike Borut Pahor bi redne parlamentarne volitve lahko razpisal že marca, kar pomeni, da z jesenjo država vstopa tudi v predvolilni čas, raztegnjen v zadnjih nekaj mesecev pred ljudskim glasovanjem.

Zato smo poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov sproti povprašali še o izhodiščih različnih strank pred finalnimi meseci mandata. Zanimalo pa nas je tudi, kako verjeten se jim zdi izpad nekaterih parlamentarnih strank iz državnega zbora. 

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miha Kovač, Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Marko Balažic, Bojan Požar, Rok Čakš

V še eno vročo politično jesen je leva opozicija štartala z dvema novima interpelacijama ter usklajevanji za podpis obljube povolilnega povezovanja ob hkratnem izključevanju strank sedanje vladne ekipe.

Koalicija pa medtem nakazuje, da bo nadaljevala s pragmatično politiko izmikanja, oziroma umikanja tistih zakonskih predlogov, ki bi ji preko porazov na ustavnem sodišču ali celo na še kakšnem referendumu, lahko politično škodile.

Kakšna so torej izhodišča parlamentarnih, neparlamentarnih ter strank v nastajanju nekaj mesecev pred volitvami? Kdo v jesen stopa z dobrimi in kdo s slabimi obeti?

Tudi na to vprašanje so odgovarjali poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu mesečnega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov.

Analitiki so najboljše obete namenili stranki SDS – trije so odgovorili, da so njena politična izhodišča ob vstopu v zadnje mesece pred volitvami zelo dobro, šest pa, da dobra. Trije še, da so nekaj srednjega, prav nihče pa, da so bolj slaba ali zelo slaba.

Bolj slabo izhodišče sta naslednji stranki – Levici, pripisala dva analitika, vi ostali pa so bili glede te radikalno leve stranke precej bolj optimistični. Pet jih je dejalo, da so njihova izhodišča dobra in eden, da zelo dobra.

Sledi NSI s tremi skeptiki in petimi, ki pravijo “dobro” ali “zelo dobro”. Pri SD-ju je en skeptik manj, a velika večina – kar 8 analitikov, ji prisujejo srednjo oceno možnosti.

Če pogledamo na dnu razpredelnice /desno/ so med tistimi z najmanj možnostmi po oceni sodelujočih poznavalcev politike LMŠ, DeSUS in nova stranka Jureta Lebna Z.dej.

 

 

kdo lahko izgubi status parlamentarne stranke?

A od sodelujočih smo želeli izvedeti še več kot zgolj o obetih. Zanimalo nas je, katerim obstoječim parlamentarnim strankam pripisujejo možnost izpada iz državnega zbora. To so ocenjevali na štiristopenjski lestvici izpad “ni verjeten”, “malo verjeten” je “dokaj verjete” ali “zelo verjeten”.

Realnost izpada daleč največ analitikov pripisuje Stranki modernega centra – šest jih meni, da je njen izpad dokaj verjeten, pet pa, da zelo verjeten. Takoj nato sledi DeSUS – devet sodelujočih poznavalcev meni, da je izpad upokojenske stranke dokaj (3) oziroma zelo verjeten (6). Črnoglede so tudi napovedi za Stranko Alenke Bratušek, prav tako SNS ter, pri točno polovici sodelujočih tudi glede prihodnosti LMŠ. Trije za Šarčeve pravijo, da njihov izpad iz parlamenta ni verjeten, trije, da je malo verjeten, štirje, da je dokaj verjeten in dva, da je zelo verjeten. Takšno stališče je najbrž posledica negativnih trendov, ki jih LMŠ beleži v javnomnenjskih raziskavah ter posledični nervozi, ki je pri vodilnih vse bolj očitna.

Največji konsenz glede dileme obstanek/izpad je zaznati glede stranke NSi – velika večina sodelujočih meni, da njen izpad iz parlamenta ni verjeten, prav nihče pa, da bi bil dokaj ali zelo verjeten.

“Najbolj zanimivo bo opazovati razmerja moči med političnimi strankami, katerih podpora niha nad in pod pragom za vstop v Državni zbor in ki se bodo spopadle za isto volilno telo,” situacijo ocenjuje politični bloger Sašo Ornik. DeSUS, SAB in Moja dežela bodo po njegovem neposredne tekmice, ki se lahko celo medsebojno nevtralizirajo, če vsaka dobi po nekaj odstotkov.

Tino Mamić pa opozarja, da je politična realnost eno, nekaj povsem drugega pa volitve. “Zaradi zlorab na določenih voliščih, še bolj pa zaradi levičarske medijske histerije, rezultat ni odraz volje volivcev,” je prepričan urednik tednika Domovina.

14 KOMENTARJI

  1. Vsa čast uredniku spletne izdaje, g. Roku Čakšu. Objava članka ob 20.19. No, to lahko poimenujemo za že kar izjemno pridnost in ažurnost. Impresivno.

    Kdaj sploh zaključujete z dnevno redakcijo? Ločeno za tiskan in spletni del ali skupaj?

    • Pridružujem se Rafku, čestitke tudi z moje strani. Domovina je v kratkem času dohitela in prehitela ostale MSM z odličnimi komentarji in dokazala, da gre za medij z veliko težo. Krasni ste, hvala!

    • Menim, da so obeti Levice vseeno pretirano ocenjeni. To je in bo tudi ostala radikalna stranka, ki jo kroti tudi tisti del ljudi iz ozadja, ki želi SD ponovno na oblasti. Prav tako pa, komentatorji niso nikjer podali ocene glede na morebitno stanje epidemije, kar bo ključno. Ljudje se bodo spomnili, kdo je na ulicah pozival za šole brez mask, kdo se je udeležil protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije, kdo je podpiral tiste, ki so ves čas metali vladi polena pod noge. Tu so še razna bizarna sojenja US, nenehne ustavne presoje ukrepov za zajezitev epidemije, predlog ustavne obtožbe predsedniku vlade Janezu Janši, zaradi zavrnitve naročila dodatnih cepiv, pa razne iniciative, ki so kar grozile ravnateljem in še in še. Ljudje se bodo spomnili, kako patetično so nato cepiva ostala neporabljena, kako smo jih bili prisiljeni donirati drugim državam, ker se ljudje preprosto niso hoteli cepiti. Ali bolje, ali enostavneje, ko bo umrlo toliko ljudi, da bo vsak nekoga z izgubo poznal, se bodo ljudje spomnili marsičesa. Karte na volitvah še niti približno niso razdeljene.

  2. Slovenska politična scena je odvisna od kuhinje, na katero analitiki ne morejo vplivati in tudi najpronicljivejši ne vedo, kaj se bi zvarilo.
    Prikazane analize so predpostavke in celo bolj želje analitikov, kot realna napoved.
    Le nekaj strank je trdnih in bodo zanesljivo prišle v parlament: SDS, SD, Levica, NSI. Vse ostale stranke so v lasti in upravljanju takjunov in stricev iz ozadja in njihova usoda zavisi pred vsem od tega ozadja.
    Če bi želeli ugotoviti realno stanje, bi moralo spregovoriti ozadje. To pa seveda ne bo, zato so napovedi pač samo napovedi in nič več.
    Vpliv na volivne rezultate imajo ankete, ki se redno pojavljajo, izražajo pred vsem željo in namere ozadja in nikakor volje volivcev. Zato s predstavitvijo anket lahko ugotovimo, kaj si ozadje želi. Ozadje seveda izgrajuje levo politično sceno, saj pred vsem ta služi tajkunom za izvajanje njihovih programov.
    Ko bodo ti posegli v volilni boj, bo preišlo do realnnih merjenj moči. Takrat bodo ankete dobile moč.
    Primerneje pa bi bilo analizirati, kaj pomeni kak volilni rezultat in morebitna koalicija.
    Vprašanje je, ali bo na naslednjih volitvah prevladoval antijanša sindrom?
    Če bo prevladoval in zmagal, kaj to pomeni za Slovenijo?
    Ali lahko antijanšisti sestavijo kolaicijo brez Levice?
    Je z Levico možno sestaviti resno vlado?

  3. Dober članek, ni kaj! Čestitke.

    Resničnost je malo drugačna, saj je odvisna od udeležbe na volitvah.

    Pogled v DZ bi nas moral strezniti, saj vsaj 30 “poslancev” ne bi smelo prav nikoli imeti priložnosti, da nagaja. Tudi izobrazbena struktura je katastrofa.
    Ponavlja se mi stara misel iz obdobja komunizma, kjer so bili prav taki najbolj učinkoviti.

    NI VAŽNO DA JE PISMEN, GLAVNO DA JE NAŠ!

  4. Tudi z moje strani pohvale za res vsebinske prispevke na visokem kulturnem nivoju. Naslednjič, ko bo debata okrog financiranja medijev se levičarjem lahko zabrusi, da je Domovina eden redkih časnikov in internetnih medijev, ki je postavila visok zahtevani nivo, ki bi moral postati standard vsaj v javnih medijih, kot so RTV, STA ipd.

  5. Izbrani politični “preroki” precej plaho in neizrazito nihajo med lastnimi osebnimi ideološkimi in političnimi preferencami ter med osebnimi ocenami nekaterih subjektivno izbranih vplivnejših pojavnosti aktualnega družbenega stanja.
    Pri čemer pa komaj opazno upoštevajo naraščanje in nepredvidljive bližnje socialne posledice četrtega vala pandemije, neslutene posledice verjetnega novega množičnega pritiska nezakonitih migrantov po “balkanski poti”, zelo verjetne nove “multi-pojavne” in “multi-medijske” eskalacije proti-vladnih manifestacij in vstajniških sabotaž odkritega političnega sovraštva s strani parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije, v parlamentu, na ulicah in trgih, pred javnimi zgradbami državne uprave in pred medijskimi hišami.
    In, ne nazadnje, Slovenija ni osamljen otoček v idiličnem sodobnem svetu, kjer se trdo in mukoma porajajo nova strateška razmerja poli-centričnega obvladovanja razmerij med svetovnimi velesilami in ponujajočimi se novimi začasnimi “lokalnimi šerifi”.
    Nihče si ta čas ne upa razmišljati o morebitnih posledicah parlamentarnih volitev v Nemčiji, Franciji … in poraznih posledicah brexita za delovanje politično razrahljane ter neenotne skupnosti EU. Nihče si ne upa razmišljati o posledicah novih eksplozij nacionalizmov na Balkanu (Srbija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, BIH), a tudi o posledicah novih poskusov vsakršnega vmešavanja Ruske federacije, Turčije, LR Kitajske (ob opazni nezainteresiranosti EU in ZDA) na vselej vnetljivi Balkan.
    Popolnoma utopično je razmišljanje, da bi lahko predčasne ali redne parlamentarne volitve po veljavnem ne-ustavnem in ne-demokratičnem sorazmernem volilnem sistemu v državo prinesle več spravljivega medsebojnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in spoštovanja med državljani/volivci, med njihovimi političnimi strankami ter izvoljenimi državnimi poslanci in funkcionarji.
    Brez nujnih in odločilnih pozitivnih sprememb sorazmernega volilnega sistema (ali njegove radikalne zamenjave z večinskim volilnim sistemom) tudi naslednje parlamentarne volitve ne bodo pritegnile h glasovanju večine volilnih upravičencev, saj jim veljavni ne-ustavni in ne-demokratični sorazmerni volilni sistem ne omogoča uresničenja ustavne pravice do odločilnega vpliva na izvolitev poslancev, ampak ohranja le ne-ustavno in ne-demokratično nadaljnjo vladavino od ljudstva odtujene – vladajoče “strankokracije”.
    Kar bo v najboljšem primeru tudi po volitvah pomenilo brezperspektivno nadaljevanje družbenega životarjenja in nadaljnjega razkroja v slogu “statusa quo”, v katerem vsaj za virtualno dinamiko in virtualno živahnost skrbijo le še profesionalne agencije za potvarjanje javnega mnenja ter profesionalni medijski “preroki” in dreserji javnega mnenja.

  6. Bojim se, da po sredi 15.9.2021 nič več ne bo tako kot je bilo v zvezi s političnim barometrom. Bomo videli, ali bo delovno in molzno ljudstvo prebavilo to strupeno mineštro, ki jim jo je servirala sedanja vlada pod vodstvom SDS oziroma Janše. Da ne moreš niti na bencinsko črpalko brez PCT pogoja, je navaden fašizem. Da ne govorimo o tem, da ne moreš do zdravnika, kar je zločin.

    Gre za kršenje ustave, zakonov in mednarodnih zavez, ki veljajo v okviru EU in tudi OZN. Resolucija sveta Evrope 2361 (2020) izrecno določa, da cepljenje zoper kovid ne sme biti obvezno in da necepljeni ne smejo biti diskriminirani. Janša se očitno požvižga na to. Enkrat samkrat sem ga volil in to na zadnjih volitvah, ko je obljubljal neprodušno zaprtje južne meje. Naredil ni nič. V Bruslju se klanja globalističnim gospodarjem. Mojega glasu ne dobi nikoli več.

  7. Če bo Janša dobil več kot 16% potem bo to presenečenje, ker večina v Slo ne mara njegove avtokratske retorike, katera že meji na diktaturo ter javne žalitve do vseh kateri razmišljajo drugače ali mu nasprotujejo.V SDS znotraj stanke diktaturo že imajo, saj je nesporni bogec in absolutno nezamenljiv. le kaj bo s SDS ko Janše več ne bo ? Ja isto se bo zgodilo kot z LDS-om. Najverjetneje bo na volitve šel tudi del tradicionalnih ne-volilcev, ki bodo močno pomešali razmerja. Janši se slabo piše, prav tako njihovim podpornikom DESUS, SMC in NSi.

  8. Ja tale verjetnosni grafikon je skregan z logiko in dejanskim stanjem. Avtor ni podal osnov na katerih je nastal oziroma njegova podlaga. Analitiki – ta desni siher ! Tele od zunaj sploh ne bom komentiral, ker so …. Janša bo ohranil fundamentalistično jedro tam nekje 10 do 12% vse kaj bo nad so simpatizerji. SNS nima šans, SMC, NSi bo % zgubila parlamentarna meja enako SAB, DESUS če se bo uspel ohraniti bo čudež, vprašanje je samo % porazdelitev med LMŠ, Levico in SD-jem. Anticepilci znajo zmešati štrene vse pa je odvisno od tega kako bo Janša odreagiral. Nasprotnikov ima ta vlada več kot dovolj in ob naraščajočem nezadovoljstvu bo udeležba na volitvah toliko večja. Večina bo tako ali tako proti Janši in tu dileme ni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime