Poznavalci politike leto dni po volitvah: Gibanju Svoboda se izteka čas uporabnosti

Fotomontaža: Domovina, Osnovna foto: zajem slike POP TV, Kukavica:: Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Rekordna zmaga Gibanja Svoboda z 41 poslanci, boleč poraz SDS-a s 27 poslanci, brez preboja NSi z 8 poslanci ter bridko razočaranje SD-ja s 7 in predvsem Levice s 5 poslanci je bil izkupiček lanskih rednih, 10. volitev v državni zbor Republike Slovenije.

Leto dni kasneje je razlika v javnomnenjski podpori med Svobodo in SDS-om praktično izničena, predvsem na račun padanja podpore vladajoči stranki v tem koledarskem letu. Preostale parlamentarne stranke javnomnenjsko stagnirajo okoli svojega volilnega rezultata ali malo čez.

V kakšnem položaju so torej glavne politične stranke v Sloveniji dobro leto dni po volitvah in katere politike najbolj ter katere najmanj pogrešajo, smo povprašali poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja politikov

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Žiga Turk, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Tino Mamić, Rok Čakš


Prav vsi sodelujoči poznavalci politike so enotni, da je Gibanje Svoboda leto dni po volitvah v slabšem položaju kot prej. Enako večina meni tudi za stranko Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je aprila lani dobila za marsikoga presenetljivih 34.107 glasov, oziroma 2,86 %. A Resni.ce javnomnenjske raziskave še niso "pozabile", nedavna od Mediane za POP TV ji je celo namerila zavidljivih 4,7 % med opredeljenimi anketiranci, kar bi bilo zanesljivo dovolj za uvrstitev v državni zbor.

V omenjeni raziskavi je podporo podvojila tudi SLS, pa vendar poznavalci politike ocenjujejo, da je leto dni po volitvah bodisi v slabšem (3) bodisi v enakem (8) položaju kot pred njimi, nikakor pa ne v boljšem.

Da jim gre bolje, dva menita za Socialne demokrate, okoli katerih so poleg Levice mnenja najbolj deljena. Pa vendar so položaj Levice trije sodelujoči ocenili za boljšega kot pred letom dni.

Trije menijo, da sta na boljšem tudi NSi in SDS, ki imata povsem enako porazdelitev glasov: po eden poznavalec politike ocenjuje, da sta stranki na slabšem kot pred letom dni, večina (7) pa, da sta v enakem položaju.



"Kakor vsem instant strankam, ki smo jih v preteklih letih imeli čast spoznati, se tudi Golobovemu Gibanju Svoboda izteka čas uporabnosti," meni politični bloger Sašo Ornik.  Po njegovem je ednino vprašanje, kako hitro se bo to zgodilo in koliko rezerve bo ostalo za naslednje volitve. "Robert Golob se še lahko reši, ampak velikega zmagoslavja, ki ga je uprizoril pred enim letom, ne more več ponoviti. S tem se seveda odpira prostor za novega rešitelja, a kakor je s temi v slovenski politiki, ga ne bomo spoznali vse do zadnjega možnega trenutka," ocenjuje analitik. 

Tino Mamić opozarja, da je po enem letu nastopilo obdobje konca evforije, ko se ljudje za politiko ne zanimajo. Razen navijačev, ki pa stališč ne spreminjajo na hitro. Kot pravi, je navdušenja nad Svobodo konec, vse več bo razočaranih, zato bosta Levica in SD v prihodnjih mesecih morda pridobili nekaj navijačev Svobode. "Nobena stranka pa v takem obdobju ne more biti v vzponu, saj se ljudje ne morejo stalno zanimati za politiko," ocenjuje Mamić in dodaja, da če bi Janša manj napadal Goloba, bi se prehod od Svobode k SD že pričel. Tako pa je interpelacija prebudila v ljudeh antijanšizem.

Politolog s FDV dr. Miro Haček pa stanje pri strankah vidi tako: "Resni.ca je enostavno izginila. SD se predvsem zaradi nesposobnosti koalicijskih partnerjev vseeno kaže kot stranka z vsebino. SDS bo pridobivala dlje kot bodo spomini na njeno vlado. NSi pa nekako ne najde in ne najde svoje poti, sicer bi lahko ob trenutnih razmerah pridobivala."

Najbolj pogrešan Pahor, najmanj Bandelli


Parlamentarne volitve so s politične scene odnesle marsikaterega politika z bolj ali manj kratko kilometrino, nekaterim se je iztekel mandat na kakšni drugi funkciji ali pa so se preprosto upokojili. In nekatere v političnem prostoru bolj, druge pa manj pogrešamo.

Ravno o tem smo še povprašali sodelujoče spremljevalce politike, namreč katera dva politika na sceni ta mandat najbolj in katera najmanj pogrešajo.

Odgovori odprtega tipa so bili zelo različni, navedenih politikov pa lepo število. Vseeno je največ, tri omembe med "najbolj pogrešanimi", zbral bivši predsednik republike Borut Pahor, po eno omembo pa še devet drugih.

Prav tako trije sodelujoči so kot politika, ki ga najmanj pogrešajo, navedli nekdanjega ministra in poslanca SAB, zdaj člana DeSUS-a, Marka Bandellija. Po dva glasova sta dobila Zmago Jelinčič in Karl Erjavec, po enega pa še sedem drugih politikov.

"Negativna selekcija je odžagala mnoge politike in potencialne politike na levem polu. Zato se je levi pol v zadnjih letih, posebej v zadnjem, radikaliziral," opaža odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić. In nadaljuje, da "žal po tretjini stoletja Slovenija še vedno ni dobila levo-sredinske stranke, ki bi idejno zastopala veliko večino levih volivcev." Po njegovo je še večja težava, da nimamo liberalne stranke, ki bi bila neideološka sredinska in gospodarsko usmerjena.

Bojan Požar je naše vprašanje razumel nekoliko drugače od ostalih, a na nič manj relevanten način. Izpostavil je namreč politike, ki so formalno še vedno na sceni, pa jih bodisi pogrešamo ali pa ne:

"Matjaž Han je sicer postal gospodarski minister, toda njegova politična prisotnost (opaznost) in verjetno tudi moč sta skorajda povsem zbledeli. Precej podobno velja za Janija Prednika, ki je prav tako precej zbledel. Zato ju pogrešam," denimo pravi Požar.


Ne pogreša pa Marjana Šarca, nadaljuje novinar, ki je sicer prav tako minister (za obrambo), vendar politično povsem neviden, brez vsakršnega vpliva.  Prav tako ne pogreša ministrice Alenke Bratušek, ki za razliko od Šarca poskuša vsaj "biznisirati". "Edina moč na tej vladi je pravzaprav skoncentrirana pri Robertu Golobu in Levici, ki Golobovo vladno koalicijo tudi ideološko diktira," svoje misli zaokroža Požar.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike