Poznavalci politike: Janša preko debakla KUL-a utrdil svoj položaj, Erjavec vleče navzdol še lastno stranko

Neuspeh konstruktivne nezaupnice; alternativna koalicija KUL je v parlamentu zbrala pičlih 40 poslanskih glasov za zamenjavo desnosredinske vlade, je bistveno zaznamoval tudi presojo političnih analitikov, sodelujočih v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov.

Po Zdravku Počivalšku v januarju se na čelo najuspešnejših politikov meseca vrača okrepljeni predsednik vlade Janez Janša. Najmanj uspešen politik meseca pa je že tretji mesec zapored predsednik DeSUS-a, Karl Erjavec. Na dnu uspešnosti je tudi stranka, ki jo vodi. 

Padanje povprečne ocene delovanja vlade se je novembra ustavilo, od takrat njeno delo analitiki ocenjujejo iz meseca v mesec bolje. 

Ocena političnih strank

Obstanek koalicijskega trojčka po preverjanju podpore v državnem zboru je vladne stranke utrdil na vrhu najuspešnejših političnih strank. Med opozicijskimi je, ob SNS, po mnenju sodelujočih analitikov še najuspešnejša Levica, zelo slabo pa so ocenjeni SD, LMŠ in DeSUS.

"Stranka SDS si je utrdila položaj najmočnejše stranke v vladi in državi. Preostala koalicijska partnerja sta sedaj v celoti odvisna od njihove milosti," ugotavlja voditelj oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač. Po njegovi oceni so stranke, ki so podpirale konstruktivno nezaupnico, absolutne poraženke, kot tudi SLS, ki tudi v okviru iniciative Povežimo Slovenijo ni nič bližje ponovni vrnitvi v parlament.

Kot ugotavlja Mako Pavlišič, SDS praktično edina poskuša širiti svoj vpliv tudi na do sedaj neopredeljene z obcestnimi plakati in sedaj že standardno široko zastavljeno anketo. "KUL-aicija se po neuspeli nezaupnici nekako ne znajde in ne ve, kam bi šla."

"Februarja smo doživeli kul fiasko, ker se je nezaupnica vladi spremenila v kul nezaupnico," karikira ekonomist, ki je na čelu vladne skupine za pripravo protikorona ukrepov, dr. Matej Lahovnik.

"Dolgoletna in pravzaprav uspešna zgodba DeSUSa se zaključuje, ki ji Erjavec - kakšna ironija - pravi 'konsolidacija'" porazne ocene za DeSUS pojasnjuje Bojan Požar. LMŠ je po njegovem strateško izgubljena, bori se za glasove Levice, za Alenko Bratušek pa ima občutek, da bi se najraje priključila tej vladi, pa ne ve, kako. "Take signale oddaja," zaznava Požar.

"Za Tanjo Fajon se mi pa zdi, da je v neki osebno-politični krizi. Mislim, da se je bodo znotraj stranke počasi začeli odrekati, incident z Novo24TV že kaže na to, da odločitve že sprejemajo tudi mimo nje," še dodaja vedno dobro obveščeni novinar.

"Če se v DeSUSu ne znebijo Karla Erjavca, jih v prihodnjem sklicu parlamenta ne bo več," na prihodnost upokojenske stranke črno gleda komentator podcasta Peto kolo, Marko Balažic.

Po njegovih besedah Šarec, ki je še nedolgo nazaj vodil vlado ter bi zaradi tega moral razumeti koncept povezovanja v politiki, otročje zavrača vse, kar mu ni pogodu. "Če od stranke Levica takšno politiko še pričakujemo, pa je od stranke, ki sama sebe pozicionira v žlahtno levo sredino, res ne bi smeli," je prepričan.

Ljubljančan opozarja še na eno, nekoliko spregledano potezo leve opozicije: "KUL-ovci (LMŠ, SD, SAB in Levica), ki so v procesu konstruktivne nezaupnice često izpostavljali skrb za demokracijo in demokratične vrednote, so po drugi strani v proceduro vložili zakon o vrtcih, katerega izključni namen je izključevanje in izgradnja državnih monopolov. Hipokrizija."

Glede prihodnjega delovanja KUL-a ni dvoma pri izkušenem operativcu, mag. Sebastjanu Jeretiču: "Poleg večje stabilnosti koalicije je debakel Karla Erjavca in iniciative KUL že v nekaj dneh pokazal, da bo v opoziciji namesto povezovanja na prvem mestu individualna tekma posameznih strank. Hitro distanciranje KUL bloka in Jože P. Damjana na eni strani, pa distanciranje KUL voditeljev od poraženega Karla Erjavca kažejo, da je ta projekt bil dejansko vsiljen od zunaj in da opozicijske stranke niso samovoljno vstopile v blok."

Med trojko najuspešnejših Počivalška zamenjala Ljudmila Novak

Po veliki zmagi v parlamentu nad tekmeci z leve je Janez Janša pričakovano in z največ točkami doslej, izbran za najuspešnejšega politika meseca. Tik pod vrhom se še vedno drži agilni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, na tretje mesto pa se je povzpela njegova nekdanja šefica, zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak. Da je Novakova spretna v gradnji svoje široke "sprejemljivosti" preko zgolj desnega pola, kaže tudi 1. mesto na lestvici priljubljenosti politikov Vox populi prejšnji teden. A sodelujoči poznavalci politike opozarjajo, da to še ne pomeni hkrati tudi tako široke palete glasov v morebitni predsedniški tekmi.

Analitiki so točke za uspešnost podelili tudi svežemu ministru za zdravje Janezu Poklukarju. Največ razhajan v oceni uspešnosti pa je bilo pri zmagovalcu prejšnjega meseca, Zdravku Počivalšku. Dobival je namreč tako ocene za uspešnost kot za neuspešnost delovanja.

Med najmanj uspešnimi politiki je skoraj soglasno "zmagal" Karl Erjavec, sledita pa voditelja največjih opozicijskih strank, ki sta se mu zaman priklonila kot morebitnemu bodočemu mandatarju.

Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.

"Janez Janša je uspešno prebrodil dve preizkušnji - konstruktivno nezaupnico in imenovanje novega zdravstvenega ministra - ter preko tega utrdil svoj položaj do te mere, da bo verjetno relativno lahko vladal do konca mandata," ocenjuje Marko Balažic. Od izkušenih politikov, kot sta Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek, pa bi sam pričakoval manj kreativnosti ob pitju vode in preizkušanju delovanja hrvaških mejnih organov. Najmlajši ministri v vladi so po Balažicevem mnenju lahko za zgled.

"Težko bi našli politika, ki bi bil tako neuspešen kot je bil tokrat Erjavec," je misli velike večine povzel Tino Mamić. Kot pravi po očetu Dalmatinec, je Erjavec kapitan, ki je zapustil potapljajočo se ladjo, se nanjo vrnil in jo obrnil na globoko, da se bo potopila še globlje.

"Politični luzer meseca februarja je lahko samo tisti, ki vloži konstruktivno nezaupnico, na koncu pa dobi nezaupnico svojih poslancev," se strinja dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, je polom tako kul, da strici na levici že razmišljajo o novi stranki, kar pomeni, da so predsedniki kul strank vložili konstruktivno nezaupnico proti vladi, dobili pa nezaupnico stricev na levici, ker se je vse skupaj spremenilo v popolno politično šlamastiko.

"Kar zadeva Erjavca, verjetno ni kaj posebej dodati. Sicer pa po moje tudi čaka, da bi ga poklical Janša in mu ponudil službo v tujini," svoje dodaja še Bojan Požar.

Nekaj besed pa Požar namenja tudi ta mesec uspešni političarki NSi, Ljudmili Novak. Ta je po njegovem sicer lahko političarka meseca, toda njena naivnost nima meja, če na podlagi ene Damjanićeve ankete in pripadajočih intervjujev, ki jih dobiva zgolj zato, ker z desne udriha po Janši, resno misli, da jo je levica pripravljena podpreti v njeni kandidaturi za predsednico države. "A res ne ve, koliko na levi jih čaka v vrsti ...?" se sprašuje Požar.

Zanimivo stališče do uspešnih in neuspešnih politikov je zavzel dr. Žiga Turk. Glede prvih pravi, da uspešnih ni, so samo različno neuspešni. Med slednje pa ni navedel Karla Erjavca, ker "je njegova vloga zgolj tista grešnega kozla."

Ocena dela vlade: še malenkost bolje

Po padanju povprečne ocene dela vlade od njene izvolitve do novembra, zdaj že tretji mesec zapored ta rahlo narašča.

"Vlada je ohranila udobno večino in po debaklu opozicije s konstruktivno nezaupnico še utrdila svoje vrste. Politična stabilnost je osnova za učinkovito vsebinsko delo in izvajanje koalicijske pogodbe," razloge za to prepoznava mag. Sebastjan Jeretič. 

Podobno profesor s FDV, dr. Miro Haček: "Vlada je preživela glasovanje o konstruktivni nezaupnici, kjer je kandidat opozicije prejel zgolj 40 glasov, in ga pri tem niso podprli niti poslanci lastne stranke, kar je gotovo "dosežek", ki bo šel v politične anale."

Dr. Matej Lahovnik pa izpostavlja še kadrovski uspeh: "Ne samo, da je vlada dobila zaupnico, predsedniku vlade je uspelo na položaj ministra za zdravje pridobiti kompetentno osebo, ki je zdravnik in izkušen krizni manager, kar je lepa popotnica do rednih volitev. Poklukar je dobil 50 glasov kar kaže, da ima vlada trdno podporo v DZ. Še bolj zanimivo ampak pričakovano glede na njegove kompetence je, da ga je podprlo več poslancev Desus kot Erjavca."

A bo vlada znala svojih 50 glasov tudi vnovčiti za kaj koristnega? Aljuš Pertinač je skeptičen: "Vlada je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici. Glasovanje o ministru za zdravstvo je pokazalo, da ima vlada jasno in trdno večino. Žal nič ne kaže, da bo to večino uporabila še za kaj drugega, kot notranjepolitična obračunavanja in obstanek na oblasti do rednih volitev."

Tino Mamić opozarja še na en aspekt: "Vlada je v primerjavi s prejšnjo izjemno uspešna. A mediji, pa tudi sama vlada dajeta ravno obratno sliko: mediji vlado napadajo, vlada pa je v stalni obrambni drži."

"Žalostno je, da smo v mesecu februarju, ko smo končno prišli do sproščanja ukrepov, več energije porabili za iskanje mnogokrat namišljenih razlik, kot iskanju odgovora na vprašanje, kaj bomo s Slovenijo počeli v prihodnosti. Upam, da je v tem obdobju polarizacija doživela vrhunec," pa z idealističnimi željami tokratno ocenjevanje uspešnosti delovanja slovenskih politikov zaokroža naš komentator Marko Balažic.