Poznavalci politike dobro ocenili Janševo pot v Kijev in slabo reakcijo KUL-a nanjo

Foto: dz-rs.si, youtube, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Je proaktivna zunanja politika premierja Janše v odnosu do vojne v Ukrajini nekaj dobrega in pozitivnega ali nepotrebno soliranje, pri katerem se Slovenija blamira v mednarodni in domači javnosti?

Kar se poznavalcev politike, sodelujočih v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, tiče, ni dvoma. Premier Janša je z njihove strani prejel najvišjo povprečno oceno, zmagovalec januarja Robert Golob je ocenjen nekje za sredino, voditelji KUL-a pa so med najslabše ocenjenimi politiki.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Alen Salihović, Igor Vovk, Marko Pavlišič, Aljuš Pertinač, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš.



Politični analitiki, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti politikov v smislu obvladovanja politične obrti, tudi v marcu manj kritično vrednotijo proaktivno vladno držo v času ukrajinske krize in njenih posledic kot pa odziv leve opozicije nanjo. Ta je po prepričanju analitikov slab, preveč pavšalno napadalen po eni ter dlakocepski po drugi strani. Bolje ocenjujejo Roberta Goloba, pa vendar sta mu dve zelo negativni oceni preprečili, da bi prišel med 10 najbolj uspešnih politikov meseca marca.

Sodeč zgolj po naših lestvicah najbolj in najmanj uspešnih politikov meseca bi kdo (pre)hitro sklepal, da volilna zmaga koalicijskim strankam ne more uiti. Resda so med uspešnejšimi v glavnem politiki koalicije in med najmanj uspešnimi politiki KUL-a, a volilna kampanja se dogaja v širšem družbenem kontekstu, kjer ima leva opcija še vedno precej močnejše in vplivnejše zaledje od pola desno od sredine. Slednje pa prednosti v individualni (ne)spretnosti posameznih voditeljev izenačuje, oziroma jih postavlja v ravnovesje.







Prejšnji mesec si je prvo mesto delil s prvakom NSi Matejem Toninom, ta mesec je Janez Janša z najvišjo povprečno oceno sam na vrhu najuspešnejših politikov meseca. Sledita mu omenjeni Tonin, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in predsednik tretje koalicijske stranke, sedaj povezan v PoS, Zdravko Počivalšek.

Kar pet naslednjih politikov ima enako povprečje ocen, 3,62. Deseterico pa je za rep ujel predsednik republike Borut Pahor.

"V tem mesecu je bil nedvomno ključen angažma premiera Janše ob ruski agresiji na Ukrajino," dogodek, ki je najbolj vplival na visoko povprečno oceno predsednika vlade, povzema dr. Matevž Tomšič. Kot pravi, se je Janša s svojim odločnim delovanjem, ki je doseglo vrhunec z obiskom obleganega Kijeva, zapisal na zemljevid pomembnih evropskih igralcev.

"Postal je denimo reden sogovornik najvplivnejših svetovnih medijev - CNN ga je denimo označil za enega ključnih NATO-vih zaveznikov ZDA," izpostavlja predsednik Združenja novinarjev in publicistov. 

Na drugi strani pa je po njegovih besedah levičarska opozicija - zopet - dokazala svojo ozkost in provincialnost. Janševim dosežkom so se njeni prvaki zoperstavili z drobnjakarskim iskanjem 'dlake v jajcu' in servilnostjo do Rusije.

Tudi za dr. Žigo Turka je Janša ta mesec demonstriral razliko med državniki in politiki. "To mu je pač treba priznati, tudi če smo do kakšnih njegovih potez kritični."

Med politično uspešnimi sta Janez Janša in Robert Golob, ker sta v igri za zmago na volitvah ter potencialno oblikovanje vladne večine po njih, ocenjuje voditelj oddaje Faktor na TV3 Aljuš Pertinač

Odlična drža prvakov koalicije je sicer dobra, ocenjuje tudi Alen Salihović, a se, kot pravi, boji, da je premalo v tem vse bolj medijsko napihnjenem anketnem prostoru, ki ne meri, ampak ustvarja javno mnenje. "Posebej pa velja izpostaviti intenziteto dela ministrov Janeza Ciglerja Kralja, Jerneja Vrtovca in Marka Borisa Andrijaniča. Marsikomu delo na področju gradnje domov za starejših, cestnih povezav in odličnih digitalnih projektov ni po godu," nadaljuje novinar Radia Ognjišče. Prav tako gre po njegovo izpostaviti ministra Anžeta Logarja, ki je Slovenijo spet postavil na evropski in svetovni zemljevid. Odločen in neomajen na svojem področju ostaja tudi minister Aleš Hojs.

Bojan Požar je z visokimi ocenami nagradil nekatere, ki se v povprečju niso uvrstili med deseterico najbolj uspešnih, predsednika DeSUS-a pa je dvignil z dna lestvice neuspešnih: "Moja relativno visoka ocena za Ljuba Jasniča in Zorana Stevanovića je podana izključno zaradi njunih dveh nastopov na televizijskih soočenjih, obakrat na TV Slovenija, saj sta bila, kar zadeva njuno volilno bazo, precej uspešna. Nenazadnje, DeSUS se kar malo dviguje, Resnica pa celo utegne prestopiti prag državnega zbora."

Najmanj uspešni politiki









Predsednik državnega zbora je pri iskanju pozicij za naskok na nov parlamentarni mandat izvisel, zato so ga naši ocenjevalci postavili na zadnje mesto, oziroma na čelo najmanj uspešnih politikov v marcu.

Tik pred Alenko Bratušek, ki nezadržno tone, skupaj z Marjanom Šarcem, ki je le nekoliko višje. V paketu socialističnih politikov morda preseneča nekoliko nizka povprečna ocena Luke Mesca, ki v soočenjih relativno dobro nastopa. Glede na nedavno razkriti policijski zapisnik v primeru "farmacevtka", ki je za ljubljanskega župana zelo obremenjujoč, ne čudi, da se je na lestvici najmanj uspešnih pojavil tudi Zoran Janković.

"Zadnje mesece lahko spremljamo pomemben premik znotraj tako imenovanega liberalnega dela slovenske politike, kjer se za nasledstvo Drnovškove LDS poteguje spet nova instant stranka, tokrat pod vodstvom Roberta Goloba," piše Sašo Ornik. Kot poudarja, se za isto, zelo labilno volilno telo, spopada več strank, pri čemer LMŠ in SAB vedno bolj izgubljata, Gibanje Svoboda pa se krepi. Ta premik je po njegovem zelo nevaren za koalicijo KUL, saj bi lahko privedel do izpada ene ali celo dveh članic te koalicije.

In ankete kažejo, da je izpad SAB in LMŠ realnost. Bojana Požarja to ne čudi: "Kar počnejo trije najbolj vidni politiki SAB, pa groza. Bratuškova, Bandelli in Pavlič izgubljajo živce, zganjajo totalno demagogijo ter po medijih in socialnih omrežjih žalijo vsepovprek."  Kot pravi Požar, gre v bistvu za neke vrste politično dno.

Aljuš Pertinač se pridružuje nekdanjemu voditeljskemu kolegu: "Med politično neuspešnimi prednjačijo liderji strank Koalicije KUL, ki imajo po anketah skupaj nižjo podporo od SDS. To je najboljši pokazatelj o zgrešenosti in dometu projekta koalicije KUL."

"Neizobraženost, nevednost, pa tudi netalentiranost slovenske levice se je pokazala kot še nikoli doslej," meni tudi Tino Mamić. "Namesto da bi bili tiho, še naprej kritizirajo dobesedno vsako potezo vlade, kar ljudje opazijo. Rusofilije v času ruske invazije na Ukrajino politiki nikakor ne bi smeli kazati. Padec priljubljenosti levih politikov so zabeležile tudi ankete, kljub njih ponarejanju."

Po besedah dr. Mira Hačka je Igor Zorčič ocenjen najslabše, saj kot edini od vidnih politikov s svojo stranko ni uspel sestaviti kandidatne liste in kot protokolarno drugi politik v državi sploh ne gre na volitve.

"Glede odgovora opozicije na ruski napad na Ukrajino in predvsem napada na koalicijo in na njene poteze so Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in Robert Golob dokončno pokazali svojo barvo," pa je prepričan Alen Salihović. Kot pravi,  jih bolj kot Ukrajina in rusko pobijanje nedolžnih ljudi skrbi Rusija.

"Me prav zanima, kdo bo prihodnje leto od njih stal v prvi vrsti ob ruskih oligarhih pred Rusko kapelico na Vršiču."

Prav tako se je, dodaja, pri vseh naštetih v soočenjih pokazalo, da drugega kot napadanje Janeza Janše, Mateja Tonina, in Zdravka Počivalška, nimajo. "Programi so slabi, še več, Golob še pred začetkom obljublja protiustavno vladanje z zakoni »kvazi« civilne družbe."

Marko Pavlišič opaža podobno kot kolegi: "Slovenija je že nekaj časa krepko v predvolilnem času. Ki pa je zaznamovan tudi z rusko agresijo na Ukrajino, ki bo imel vpliv tudi na predvolilno dogajanje v Sloveniji. Opozicija čedalje bolj kaže na to, da je vse, kar ima, negativna kampanja proti trenutni vladi. Ali bo to zadoščalo ali ne, bomo pa videli še ta mesec. Na volitvah."

Ocena dela vlade nižja kot v februarju, a še vedno nadpovprečna


Klik za povečavo


Februarja je vlada s svojim odzivom na ukrajinsko krizo zabeležila simpatije in visoke povprečne ocene dela s strani sodelujočih analitikov. V marcu ocena ostaja visoka, a vidno nižja kot pred mesecem.

V ospredju še vedno ostaja vladna proaktivna drža do vojne v Ukrajini:

"Izpostaviti velja odločen angažma vlade ob ruski agresiji na Ukrajino," pravi dr. Matevž Tomšič. S tem je vlada po njegovem izpričala svojo zavezanost avtentičnim evropskim vrednotam. "Vsaj za nekaj časa je prišlo do obuditve duha slovenske osamosvojitve."

Tudi dr. Miro Haček meni, da vlada na zunanjepolitičnem področju vsekakor deluje uspešno, od angažmaja vlade in njenega predsednika z povezavi z vojno v Ukrajini pa do odličnega sodelovanja s sosednjo Hrvaško pri gašenju požarov.

"Obisk premierja v Kijevu, ki so ga povzeli vsi svetovni mediji, je edinstven dogodek, ki se državi zgodi enkrat na desetletje," izpostavlja Tino Mamić. "Premier Janša in obrambni minister Tonin sta bila večkrat gosta televizijske mreže CNN, kar daje vladi težo, kot je ni imela še nobena vlada doslej."

"Vladi gre šteti v plus, da kljub na polno razpasli predvolilni kampanji praktično nemoteno funkcionira naprej," meni Bojan Požar.  Še vedno svobodni novinar izpostavlja enega od očitkov na vladni račun, in sicer imenovanje Blaža Košoroka za novega predsednika uprave Gen Energije. "Seveda gre za politično imenovanje, saj je Gen državno podjetje, vendar je v primeru Košoroka potrebno poudariti, da gre pri njem tudi za izrazite strokovne reference," opozarja Požar. Dodaja, da ima večje od njega, kar zadeva vodenje velikih energetskih družb, malokdo. Zato so tovrstni očitki ob njegovem imenovanju po Požarjevih besedah pravzaprav bolj politični od njegovega imenovanja. "Če pa jih, na primer, izreka Milan Cvikl, kandidat SD za finančnega ministra, pa tako ali tako."

Nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič izpostavlja, da je obisk v Kijevu nekaj, na kar bi morali biti ponosni vsi državljani Slovenije, ki se zavedajo pomena solidarnosti, miru in sodelovanja. "Pravega prijatelja spoznaš v nesreči, pravi znan pregovor."

Tudi Alen Salihović pravi, da se je vladna ekipa v minulem mesecu izkazala na dveh področjih. "Kljub temu, da je predsednik vlade Janez Janša sam odpotoval na vojno območje v Kijev, sta njegova koalicijska partnerja Matej Tonin in Zdravko Počivalšek to doma odlično zagovarjala, kar je prispevalo k enotnemu odgovoru vlade na rusko okupacijo Ukrajini."

Salihovića prepriča tudi, da so odločni pri ukrepih proti Rusiji in njihovo »igranje« na evropskem parketu potrjuje usklajenost in odločenost Slovenije pomagati napadeni evropski državi.

"Drugo, kar bi izpostavil, pa je iskreno delo vlade ne glede na kampanjo. Kljub polenom, ki s strani opozicije, novo nastalih tičev in medijev nenehno letijo nanje, so odločeni vlak pripeljati do konca. Če bo iskrena volja volivcev, pa še dlje," zaključuje novinar Radia Ognjišče.

Aljuš Pertinač je tradicionalno nekoliko bolj kritičen, a nič manj realističen: "Vlada je že globoko v primežu bližajočih se volitev in kampanji zanje, zato je temu primerno tudi njeno delo. V glavnem gre za deljenje predvolilnih bombonov in skrb za svoje."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike