Požareport: Janševa dilema. Ali si Janez Janša želi ponovno na oblast in kaj bi (bo) za to moral storiti

Uredništvo
4

Aljuš Pertinač za Požareport piše o tem, da je Janez Janša pravzaprav zapornik slovenskega političnega sistema in o možnostih, ki jih ima, če bi znova želel priti na oblast. Avtor situacijo Janeza Janše ponazori z zapornikovo dilemo, pri kateri ni vse odvisno le od Janše samega ampak tudi od ljudi okoli njega.

Pred Janšo, ki ga označi kot LeBrona Jamesa slovenske politike postavi tri možnosti, od katerih pa se na prvi pogled nobena ne zdi prav realna. Zmage na predčasnih volitvah ni na vidiku, Romani Tomc se zaradi slabe izkušnje Jankovića z Alenko Bratušek Janša verjetno ne bo umaknil, dogovora s Šarcem, da bi se mu ta leta 2022 umaknil na predsedniško mesto in Janši prepustil premierski stolček pa verjetno ne bi “požegnala” globoka država.

Več o analizi zaporniške dileme Janeza Janše pa na požareportu.

4 KOMENTARJI

  1. Kakšna nesebična skrb za politika, ki na volitvah zmaguje, ki nikoli ne doseže manj od drugega mesta in ki je na zadnjih volitvah zmagal v 75 od 88 volilnih okrajev.

    Vsaj nekaj te pozornosti bi kazalo posvetiti Novi Sloveniji, ki ji zaradi rokohitrskega pomika k levici pada politični rejting ,in SLS, ki je očitno izgubljena za slovensko politiko, če se ne bo zgodil čudež in če ne bo znotraj sebe zelo kmalu opravila temeljito kadrovsko čistko, vkjljučno s ponesrečenim starim novim predsednikom.

    • Že prav, da se stanje v politiki analizira in išče nove ideje. Domišljati si, da bo SDS kaj pridobila, če bo na strankin vrh prišel nekdo drug namesto Janše, pa je popolnoma zgrešeno. Kajti “stricem” oziroma “globoki državi” ne gre za to, ali bo na desnici Janša ali kak drug priimek, pač pa, kako si zagotoviti oblast še za nadaljnja desetletja – demokracija gor ali dol! “Novi Janša”, če bi se pojavil, bo pač obravnavan enako kot Janša.

      Je pa res, da bi jim zamenjava s kom drugim ustrezala, kajti Janša je zanje preveč brihten in pozna jih do obisti – preveč je neprijeten in jih utruja. Na žalost jih je spoznal šele po desetletjih rovarjenja proti njemu z vsemi sredstvi. Kdo drug bi bil bistveno bolj nebogljen in zato za “strice” dosti lažji za “obravnavo”. Vrteli bi ga kot vrtavko in ko bi bilo potrebno, bi ga v trenutku zmleli.

      Kar poglejmo, kako vrtijo in šolajo Tonina, čeprav NSi dandanes zanje in njihove interese še zdaleč ni tako nadležna in nevarna, kot SDS… Stališče “sodelovanja” in “konstruktivne opozicije” te stranke pa je še en dokaz, da se desnica še do dandanes od zgodovine ni naučila nič, čisto nič. Še je pripravljena podpisovati kakršne koli “dolomitske izjave”. Ostaja brezupno naivna (razen Janše – dokler je) in kot taka nesposobna dejansko “prevzeti odgovornost” za vladanje oziroma izpeljavo potrebnih sprememb v družbi.

      Ker leta 90 ni bila izpeljana “kontrarevolucija” oziroma temeljito čiščenje struktur partijske države, je prejšnje partijsko-mafijsko ozadje brez težav preživelo in se pač nadaljuje mafijsko-politična “revolucija”. Dokler se ta ne bo sesula sama vase, kar jo brez dvoma čaka, če ne jutri, pa pojutrišnjem – do takrat pa ne bo prav nobenih bistvenih sprememb, razen na slabše ali le navideznih.

  2. Sicer dobro razmišljanje Aljuša Petrinača. O njem mi je zanimivo, da je kot bivši levičar, ki je deloval pri Socialnih demokratih in tudi pozna Alenko Bratušek, potreboval toliko časa, da je spoznal svojo zmoto. Po srcu nedvomno ni slab človek.
    “Janša včeraj in nikoli več!” – to verjetno, če bodo mnenjski voditelji res trmarili do konca (še 2 volilna cikla se pravi 8 let ) – DRŽI. Ampak prihodnost ni napisana in zelo možno je, da bo po Janši kot se bo on pač enkrat umaknil, lahko pride mnogo hujši oz “hujši” (za koga hehe). Po mojem mnenju jim je (režimu) najbolj nevaren nekdo, ki bi bil neke vrste “bolj pametni Pahor” oz. “Pahor pod katerim se skriva še močnejši Janša” oz. “v Pahorja preoblečeni avtoritarec z Janševo mentaliteto” oz. kar najhujši možni scenarij “Desni Janković” (v političnem obnašanju in nastopanju). Se pravi nekdo, ki res zaradi šminke malo ‘polapa’ glede preferenčnih ideoloških tem, v resnici se mu fučka za to, ima neke agresivne osebne zamere do naše politične mafije in agresivno, brezobzirno razgrajuje režim od znotraj a je obenem do medijev džentelmenski, lepo govori in se ga težko spravi iz tira (ne tako kot Šarca). Pahor je to samo malce ‘pošrkbljal’ po vrhu in že jim gre na živce, ker a-priori poizkuša zavzeti sredinsko pozicijo.
    Aljuš in Požar pa po mojem vesta, da je to prekleto možno in po mojem se bo to zgodilo. V politiki nikoli ni vaakuma. Režim je v bistvu desnico lepo “popedenal”, jo “stisnil v kot” (žlahtnjenje desnice) in računal s tem, da bo vzdrževal ‘status-quo’ kot si ga je on zamišljal. Ampak vakuum nikoli ne traja večno. O tem, kaj se lahko zgodi je pisal tudi Rado Pezdir na Portalu-Plus. In zadeve so za režim lahko prekleto zapletene in težke.

  3. Janša ima problem,ker je v “pat” poziciji. Za pat pozicijo je glavni krivec globoka oblast/država,”krščanski socialisti” in Janez Janša. Vse te leve stranke,ki obstajajo ,so “smetje”,ki ga uporablja globoka oblast/država.
    Pat pozicijo lahko reši samo nova kriza in desnica,ki mora dejavno bojkotirati vse leve stranke.To pa pomeni,sa se dejavno posveti slovenskemu volilnemu telesu.
    Obstaja pa še eden težek problem,ki ga je zelo težko rešiti.Veliko nas ve za kaj gre. Res je,čas rešuje problem,vendar to ni dovolj. Tisto,kar prihaja ni na zdajšnji ravni.Poleg tega globoko oblast “drži gor” tajkunski denar in dokler bo imajo “moč” za ohranjanje “pat pozicije”. Prevaga se lahko zgodi samo z realnimi kapitalisti,ki pa še niso tako močni,da jih lastna ocena moči prepričala v akcijo.
    Potrebne so torej tri stvari : močna gospodarska kriza, bojkot desnice,sprememba globoke oblasti/države ( iz leninsko-komunistične v pragmatično kapitalistično / to se dogaja,vendar počasi ). Ko se “poklopijo” te tri “stvari” so v Sloveniji možne ključne spremembe,ki bi državo rešile te “preklete” leninistično-titoistično-komunistično-socialistične miselnosti . “Oklep”,ki nas drži še kar naprej,čeprav smo bili leta 1991 zelo blizu,da se ga znebimo.Ključni krivec,da nam to ni uspelo so bili “komunisti” ,krščanski socialisti in malomeščanska intelektualna elita v DEMOSU. Seveda,pa ne zanikam določene vloge komunističnemu lumpenproletariatu in pohlepni dobro indoktrinirani komunistični eliti,ki je bila povezana na območju cele bivše Juge (samo navidez sprte !!) in ki je podžigala “krvavi pir”. In tudi tako “bogatela”.
    Tisti,ki bo imel potrpljenje in znal “šah” bo “zmagal”. “Igra” je stvar “generacij” in ne izključno Janše !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime