Požar razhudil novinarske kolege, aktivirana DNS in informacijska pooblaščenka

Le kaj je minister za obrambo počel na srečanju obrambno-varnostnega zavezništva?!? (vir foto: Twitter)

Za mnoge prvi raziskovalni novinar v Sloveniji, Bojan Požar, je s sredinim jutranjim člankom dregnil v osje gnezdo lastnega ceha.

Objavil je nenavadno usklajeno akcijo treh različnih novinarskih hiš, ki so Ministrstvu za obrambo v roku trinajstih minut poslali e-pošto s praktično enakimi vprašanji o udeležbi ministra za obrambo Mateja Tonina na vrhu zveze NATO v Bruslju.

Časovno in vsebinsko sovpadanje poslanih vprašanj po Požarjevem pisanju dokazuje, da za tem stoji točno določena politika, pri čemer po njegovih “zakulisnih informacijah” daljinec v roki drži politični operativec LMŠ-ja, Damir Črnčec. 

S tem pa je v zrak spravil “medijski kartel”, kot jih v svojem članku imenuje Požar. Več medijev, med njimi tudi MMC RTV Slovenija in 24ur.com, je namreč obsodilo Požarjevo objavo elektronskih sporočil novinarjev. V Društvu novinarjev Slovenije pa od MORS-a celo zahtevajo, da poišče Požarjev novinarski vir. 

Zakaj je minister za obrambo na vrh zveze NATO spremljal predsednika vlade, koliko obrambnih ministrov se je udeležilo vrha, s katerimi se je bilateralno srečal in kakšen je bil Toninov program, lahko na kratko povzamemo praktično enaka vprašanja novinarjev treh novinarskih hiš – Večera, POP TV in Svet24, ki so jih v torek med 10.20 in 10.31 poslali na Ministrstvo za obrambo.

Njihovo nenavadno časovno in vsebinsko sovpadanje na temo, ki se na prvi pogled ne zdi problematična – zakaj le bi nekdo problematiziral potovanje ministra za obrambo na srečanje obrambno-varnostne zveze? – je pritegnilo pozornost znanega novinarja Bojana Požarja, ki se je preko svojih virov dokopal do sporočil.

Izkušenemu novinarju in odličnemu poznavalcu slovenskih medijsko-političnih ozadij se tovrstna usklajenost nikakor ni zdela naključna. Kot je zapisal, je to še eden v vrsti prikazov, kako “večinski mediji delujejo usklajeno kot “medijski kartel v službi bivšega režima“, kar so na Požareportu “že večkrat podrobno in argumentirano ugotavljali”.

V konkretnem primeru je po Požarjevo črno na belem, da “za tem stoji točno določena politika,” pri čemer naj bi v tem primeru “daljinca v roki držal Damir Črnčec”. Pri čemer meni, da so bili vsi trije novinarji glede domnevne spornosti udeležbe ministra Tonina na zasedanju Nata – “po vsebinski plati lepo, preprosto ter na suho naplahtani.”

Vprašanja namreč predpostavljajo tezo, da naj bi bilo sodelovanje slovenskega obrambnega ministra na vrhu NATO osamljen primer in naj bi zato bilo njegovo potovanje neupravičeno. Novinarka POP TV je celo spraševala, koliko je pot obrambnega ministra v slovenski delegaciji stala.

A tudi po našem preverjanju dejanskega stanja je od 30 držav članic NATO v svojo delegacijo ministra za obrambo vključilo 24 delegacij pod vodstvom voditeljev vlad oziroma držav. Tonin pa je na srečanju govoril z večino tam prisotnih obrambnih ministrov, še zlasti pa z ministri za obrambo Belgije, Črne gore, Francije, Grčije, Črne Gore ter še več drugimi, pa tudi z obrambnim sekretarjem ZDA.

POP TV: dobili smo anonimni e-mail, in kot kaže tudi druge medijske hiše

Tudi poročanje o sami zgodbi glavnih medijskih hiš daje vtis usklajenosti (vir: zajem zaslona MMC in 24 ur)

Svojo verzijo zgodbe, kako je prišlo do sovpadanja treh velikih medijev s praktično enakimi vprašanji ob praktično enakem času, so predstavili na 24ur.com, in sicer v članku z naslovom: “Kdo je posredoval novinarska vprašanja spletni strani blizu stranke SDS?”

Zapisali so, da so “pred dnevi v uredništvu prejeli anonimno elektronsko sporočilo, povezano z udeležbo obrambnega ministra Mateja Tonina na vrhu zveze Nato v Bruslju.”

Zato so se s prošnjo po pojasnilu, zakaj je bil minister tam, če je bil vrh namenjen srečanju voditeljev držav članic, obrnili na ministrstvo za obrambo, ki jim je odgovor korektno tudi posredovalo.

“Enako so očitno storili tudi novinarji Večera in portala Svet24, danes pa je medij blizu stranke SDS na svojem portalu elektronska novinarska vprašanja, naslovljena na Mors, javno objavil,” jih je zmotilo novinarsko delo Bojana Požarja.

Tako POP TV kot MMC RTV SLO in še nekateri drugi zdaj problematizirajo objavo e-pošte novinarjev s temi vprašanji, še posebej, ker so vidni tudi njihovi e-mail naslovi.

Pri tem se jim zdi predvsem sporno, kako je novinar te podatke pridobil na MORS, oziroma kdo mu jih je od tam posredoval.

“Ko smo Mors povprašali, kako se je lahko zgodilo, da se je naše novinarsko vprašanje znašlo v rokah omenjene spletne strani, so nam sporočili, da odgovora na to nimajo. “Zagotavljamo pa vam, da nihče iz Službe za strateško komuniciranje Ministrstva za obrambo novinarskih vprašanj, ki so prispela na elektronski naslov službe, ni posredoval omenjenemu portalu.”” navaja POP TV.

Na Morsu naj bi po navedbi portala 24ur “že preiskovali, od kod jim uhajajo informacije”.

V Društvu novinarjev Slovenije ogorčeni od MORS-a zahtevajo, da odkrije novinarjev vir

Objava e-pošte novinarjev na Požareportu pa je razburila tudi enega od dveh novinarskih društev. V DNS so “ogorčeni nad dejstvom, da so uslužbenci Morsa ne le vsebino novinarskih vprašanj, ampak tudi posnetek zaslona z elektronskimi naslovi posredovali portalu.”

V ažurno pripravljeni izjavi izpostavljajo, da “komunikacijsko zasebnost zagotavlja 37. člen ustave, ki določa, da se varstva tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivosti človekove zasebnosti lahko ne upošteva, a zgolj na podlagi odločbe sodišča, za določen čas, in le, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.”

Zato so po njihovo novinarji upravičeno pričakovali, da bo vsebina novinarskih vprašanj ostala pri tistem, ki mu je bila poslana.

Časovno in vsebinsko sovpadanje poslanih vprašanj se jim ne zdi nič nenavadnega. Po njihovo je namreč “popolnoma običajno, da ob določenem za javnost pomembnem dogodku različni novinarji na institucijo naslovijo podobna vprašanja.”

In ker je to prišlo v javnost, v DNS dogajanje spremljajo z “največjo mero zaskrbljenosti” in od MORS-a zahtevajo, da “sproži notranji nadzor in ugotovi, kdo je novinarska vprašanja posredoval, ter zagotovi, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.

Angažirana tudi informacijska pooblaščenka

MMC in 24ur.com tudi že poročata, da je ukrepanje zaradi novinarskih vprašanj, naslovljenih na MORS, ki so se znašla na Požareportu, že napovedal informacijski pooblaščenec. V zvezi s tem naj bi uvedli inšpekcijski postopek, saj gre za “obdelavo osebnih podatkov po splošni uredbi o varstvu podatkov.” 

Lov na novinarski vir odprt ...
Bojan Požar je s svojo objavo znova dvignil prah, tokrat spet v vrstah lastnega ceha.

Reakcija medijev ter Društva novinarjev Slovenije je v dotičnem primeru pričakovana, saj so se “na čistini” znašli notranjepolitični novinarji vplivnih novinarskih hiš. Problematiziranje objave ter preusmerjanje pozornosti na “varstvo osebnih podatkov” je lahko legitimna strategija, ki pa razgledanemu bralcu težko prikrije bistvo zgodbe; da so novinarji bodisi naivno nasedli, bodisi pa dejansko usklajeno reagirali na pritisk gumba na daljincu nekoga iz ozadja, ki je diskreditacijsko zgodbo nastavil.

Gre namreč za učbeniški primer poskusa lansiranja afere proti političnemu nasprotniku čez različne “prijateljske” medijske kanale. Na POP TV sicer pišejo o “anonimnem pismu”, a naivno je verjeti, da bi resne novinarske hiše na zgodbo skočile tako vsebinsko in časovno usklajeno, če vira za njim ne bi poznale in mu zaupale, verjetno iz prejšnjih podobnih sodelovanj. Takšna reakcija bi se lahko zgodila kvečjemu kakšnemu popolnemu novinarskemu amaterju.

Na njihovo nesrečo in hudo nerodnost je bila srž zgodbe, ki naj bi očrnila ministra za obrambo, prazna puhlica – češ da je na vrh NATO potoval neupravičeno (in pri tem po nepotrebnem trošil davkoplačevalski denar, kot lahko razumemo v tej luči bizarno iskanje odgovora, koliko je njegova pot stala). Zato se pozornost usmerja drugam – na domnevno neupravičeno objavo osebnih podatkov.

Pri tem je skorajda zabavno opazovati, kako se mediji in DNS, ki bi Požarja verjetno najraje utopili v žlici vode, s težavo zadržujejo, da ne bi gneva stresli neposredno nanj: kakšno kredibilnost pa bi namreč še imeli, če bi novinarskega kolega napadli zaradi dobro opravljenega dela?!?

Zato raje problematizirajo ravnanje Ministrstva za obrambo oziroma neznane osebe, ki naj bi e-pošto novinarju posredovala, pri čemer (na podlagi lastnih izkušenj?) predpostavljajo, da je ni pridobil s svojim proaktivnim raziskovanjem. Še več, v novinarski organizaciji od MORSA celo zahtevajo, da preko notranjega nadzora ugotovi, “kdo je novinarska vprašanja posredoval, ter zagotovi, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.” 

Prevedeno v domači jezik: novinarska organizacija od državnega organa zahteva, da se spusti na lov za anonimnim novinarskim virom, od katerega je njihov novinarski kolega pridobil informacije, ki so neizpodbitno v javnem interesu!

Kaj vse je s tem narobe, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.

Verjetno bi sicer bilo pametneje, če bi Požar prikril e-poštne naslove novinarjev, saj ne doprinašajo kaj bistvenega k verodostojnosti zgodbe. Ampak to je le njena obrobna dimenzija, ki zdaj koristi za preusmerjanje pozornosti na nebistveno.

In zgoraj predstavljeno bistvo zgodbe je v tem primeru vredno resnega novinarskega dela. Ne pa metanje dimnih bomb za brisanje sledi za “vohunčkom Murčijem” ali komerkoli drugim, komur so, namerno ali ne, stregli pri uveljavljanju njegovih interesov.

27 komentarjev

  1. Sporočilo Marije, Kraljice Miru na Kureščku, 8. februarja 1992

    “Nad jugom se zbirajo grozeči oblaki. Sloveniji ne preti več vojna nevarnost, pač pa vanjo vdira nevarna duhovna tema. Ta se bo zelo zvito skušala vtihotapiti v vse pore krščanskega življenja in delovanja. Škodovati krščanstvu in prevzeti državno oblast – to je njen glavni cilj. Iz Slovenije bo tema segala daleč naokoli.
    In tu obstaja en sam način, da se branite in varujete: spreobrnite se, živite v spravi, delite mir, živite po evangeliju in Božjih sporočilih, ki jih prejemate po meni. Molite, molite in postite se. Počivate lahko samo v Sinovem in mojem Srcu, sicer pa ni čas za duhovno lenobo in počitek.”

  2. Tovariši novinarji, ki vam je FSPN (FDV) ultra globinsko oprala možgane in vas zdresirala bolj kot službene pse, zahvalite Boga, da imamo tako odličnega in profesionalnega novinarja kot je Bojan Požar. Vi pač delate za gospodarje, ki še vedno obožujejo Čebine, Moskvo, Marxa in slovensko komunistično revolucijo, ki jo dandanes z vsem srcem zanikate. In to seveda ni novinarstvo!!!!

  3. Poleg “Kučanovega klana” so slovenski novinarji največja cokla tranzicije, ki je Slovenija ne more in ne more dokončati.
    Za “Kučanov klan” ne poznamo podrobnosti, ne vemo, ali je centralno voden, ali deljuje več skupin, ki so med seboj usklajene, ali ga vodi nekdo drug in ne Milan Kučan. Skratka vemo da je, vemo, da deluje, ne vemo pa kdo ga vodi. Na vemo od kod prihajajo zamisli, od kot se tkejo afere in kdo jih snuje.
    Popolnoma jasno pa je, da afere spočenja nek center. Ta zasnovano afero prenese v medije, ki nato dotolčejo posameznika, ali skupino, ki nasprotuje klanom, ki vodijo Slovenijo iz ozadja in imajo svojo računico. Gre pred vsem za denar. Tarča so dobički državnih podjetij, kolikor jih je še ostalo in sveda proračun s paradržavnimi blagajnami, ki so praktično neusahljiv vir mafije, ki ropa Slovenijo.
    tehnologija je jasna: nek center zasnuje afero. Po navadi si izbere žrtev, si izmisli njen prestopek, nato o tem prestopku obvesti nekaj novinarskih hiš in žrtev se že pojavi na naslovnicah,na platnicah revij in seveda kot udarna vest na TV in radiju.
    Žertev ima zelo malo možnosti, da ubeži pogromu. Če jo ne uspejo dotolči mediji, jo potem dotolčejo inštitucije, ki prav tako delujejo sinhrono in so se pred nedavnim razkrile, ko so se pritožile zaradi usihanje demokracije v Sloveniji.8Računsko sodišče, KPK, Pooblaščenka in celo varuh človekovih pravic)
    O Kučanovem klanu vemo premalo, da bi izpostavili kogarkoli. Še Kučan, ki radodarno daje ime tej zloglasni mafijski organizaciji, ni povsem zanesljiv član. Posebno sedaj, ko mu je razpadel Forum 21 in se še o torticah v Zvezdi ne poroča več. Zanesljivo pa so mljaše moči, ki uspešno nadaljujejo z zaviranjem tranzicije in ropanje države. Sicer se je zožalo področje plenjenja, ker so kriminalci skoraj v celoti izropali državo, ki ji ostajajo le še državne blagajne in proračun.Zato se dogajajo notranji boji,ki pa jih le slutimo.
    Vsega ropanja, zlorab, lažnih obtožb in mnogih drugih lumparij ne bi bilo brez novinarjev. Ti so se pred leti sami prijavili, ko so podpisali znamenito listo 571. Prav gotovo obstaja še vedno novinarska družba, ki deluje na enak način, ki je odvisna in vodena od mafiskih klanov, ki jim ukazujejo, koga, kdaj in kako je potrebno uničiti, ali vsaj osalbiti.
    Prav gotovo novinarje poenoti njihovo društvo DNS.
    Že ob samem začetku, ob osamosvajanju Slovenije se je formirala skupina novinarjev, ki je začela ideološki boj in razdvajanje naroda. Novinarji te skupine so dosegli neverjetni uspeh.
    zrušili so DEMOS, uničili nekaj njegovih voditeljev in ga ohromili. Povzdignili so Milana Kučana, ki je postal 12,5 kratni Slovenec leta.
    Začeli so brezkompromisni boj proti Janezu Janši, ki je praktično edini politik iz DEMOSOVIH vrst, ki je ostal. Vse ostale so enega za drugim onesposobili in uničili.
    Danes, ko praznujemo tridesetletnico samostojnosti praktično o osamosvojiteljih ne vemo nič. Slovenijo je osamosvojil Milan Kučan, morda še Jabez Drnovšek in narod. Tisti narod, ki podpira NOB, Milana Kučana in ga obvladujejo vodilni mediji, ki jih je potrebno našteti: RTV SLO, POP TV, Delo, Včer, Dnevnik, rumeni tisk in sveda Mladina.
    To so mediji, ki so odgovorni za to, da smo Slovenci razdvojeni, da nimamo odnosa do svoje države, da zaostajamo za državmi, ki jih je tako kot Slovenijo tlačil boljševistični komunizem. Navedeni mediji so odgovorni za vse proteste in za ponovni vzpon komunističnih idej v Sloveniji, za to, da, del državljanov želi uvesti socializem s človeškim obrazom.
    Prav ti mediji so odgovorni za razcvet stranke Lavica, ki je odgovorna za krizo v kateri se nahaja Slovenija, saj so njeni manevri udarne zgodbe pokornih novinark in novinarjev.
    Omeniti je potrebno posebno vlogo urednikov, ki usmerjajo novinarje, da pišejo in objavljajo novice, ki jih producirajo klani v ozadju. Prav urednike lahko štejemo med člane klanov, ki iz ozadja vodijo Slovenijo.
    Požar je razkril eno zgodbo. Vzporedno s to zgodbo je bila objavljana zgodna Ane Jud, ki je opisala, kako jo je k aferaškemu pisanju vodil Drago Kos. Drago Kos je član mafijske združbe.ki jo imenujemo Kučanov klan. Igra eno od vodilnih vlog.
    Očitno pa je eden tistih, ki novinarjem predaja novice, ki potem rušijo demokracijo.
    Novinarji so v Sloveniji zlo. Seveda so to novinarji, ki so zlepljeni z listino 571, da ne bo pomote in da ne bo letello po poštenjakih, ki so prav tako v novinarskih vrstah.
    Kako kvaren vpliv imajo novinarji nam lepo pokaže primer Igorja. Dvomim, da je član kriminalnega klana, ki ropa Slovenijo. Je pa zanesljivo žrtev novinarskih novic, ki nenehno producirajo afere, ki razburjajo ljudi in želijo na vsak način ohraniti komunistično diktaturo in enoumje.Tako ostaja zaslepljeni tepček, ki je vreden posmeha.

  4. Zapomnite se vsi, ki hočete živeti v demokraciji: samo lustracija in ponovno izvoljena pomlad nam zagotavljata bodočnost. Kučan, Golobič in njuni hlapci ter dekle z mediji tvorijo smrtonosno bombo socializma. Hvala Požarju, Novi24tv, Siolu, Domovini, Politikisu, da spoznavamo resnico.

    • ja ja ja, ta vaša lustracija, hahaha… a zdej po 30 letih bluzite o lustraciji?? Zakaj nisi mel jajc tega narediti 91, bi šli vsi bavčarji, janše, gorenaki in preostali spreobrnjeni komunisti v franže. tako kot je, po vaše-komunajzarjem, za oblast in keš, gre tudi prefarbanim komunajzarjem, ki za finto hodijo k maši, nategujejo tebe blesavo ovčko, in se ti hkrati smehe v faco ker se ti dereš zanj, on pa ti peneze jemlje… bwga mati…

  5. Popolnoma se strinjam s Slosvetom !
    LUSTRACIJA in ponovna izvolitev POMLADI!! To je edino upanje, da ohranimo demokratično smer razvoja! Ljudje se niti ne zavedajo, kakšne svinjarije se dogajajo v ozadju! Poslušajte Radonjiča in Kanglerja….In koliko je še nepovedanega!?? Komunisti bodo uporabili vsa sredstva, da pridejo na oblast!! Ne nasedajte KULU !! Šarčeva četverica je VELIKA PREVARA ! Ali si Slovenija zasluži, da nam jo ugrabi pohlep rdečih kmerov!??

  6. Ha, ha, briljantni Poźar jih je ponovno dobil s prsti v marmeladi. Naj kar cvili ********, naj kar cvili. Še en sfižen pok. Moj poklon, g. Požar.

    Levaški pregon novinarja, še eden v nizu, se je pričel. Jasno je, kdo v Sloveniji ustrahuje novinarje. Vlada JJ to zagotovo ni.

  7. Kako jim ni nerodno? Mar bi bili tiho in se poskrili za nekaj časa. To bi jim bila šola za naprej. Res neverjetno. Te dobijo s prsti v marmeladi in potem napadeš mamo, ki je dala kozarec v shrambo in te je pri tem dobila.
    Prej so se pa delali norca iz ministra Tonina, ko je opravljal vaje na terenu. Posledica je bila prijava 22 novih kandidatov za vojake. Največ v zadnjih nekaj letih. Res katastrofa od moralne drže ljudi. In potem drugim pridigajo, kako avtoritarno oblast imamo a oni iz ozadja vsak dan delujejo avtoritarno.

  8. APBM bi rad dopolnil in razširil njegovo razmišljanje. Ko govori o Igorju kot zaslepljenemu tepčku bi mu predlagal, da razmisli , če nas ni zaslepljenih tepčkov veliko več kot kaže. Zaslepljenost je namreč pojav, ki ni vezana zgolj na eno opcijo, na desni strani je namreč
    sorazmerno zastopana kot na levi.
    Evo premisa Slosveta takoj pohvaljena s strani Shalotke.
    ”Zapomnite se vsi, ki hočete živeti v demokraciji: samo lustracija in ponovno izvoljena pomlad nam zagotavljata bodočnost. Kučan, Golobič in njuni hlapci ter dekle z mediji tvorijo smrtonosno bombo socializma. Hvala Požarju,
    Po ključnem kriteriju lustracije, ki je lahko le vsi ki so bili v vodstvu bivše ZK in javni ali tajni sodelvaci UDBE, Golobiča ne bo možno lustrirarati bo pa lustriran Požar. Toliko o razsvetljenstvu na levi in desni.

    • Peter, zavajaš. Požar ni javni uslužbenec in ne vodi državnega podjetja ali zavoda. Tudi Golubović, kolikor mi je znano, ne. Kar pomeni, da noben od njiju ne more biti lustriran. A to je le eden od kriterijev. Samo članstvo v partiji ne pomeni eo ipso lustracije, to je norost, saj ogromno članov ni nič zagrešilo, le včlanjeni so bili po avtomatizmu ali na lastno pobudo. Lustriran bi bil recimo Masleša. Ker je v prejšnjem režimu kot sodnik kršil človekove pravice. Zemljarič ne bi mogel dobavljati javnim zavodom, kar bolnišnice so. Sicer pa komur želi, dokler ni javnih sredstev zraven, saj vendarle živimo v demokraciji. Saj vse to, Peter, zelo dobro razumeš. A se sprenevedaš. Lustracijo so že izvedle skoraj vse nekdanje članice Varšavskega pakta, Poljska celo ponovno (sodstvo). Nič novwga nam ni potrebno izumljati, samo izvesti je treba. Tudi pogoj, da pedofil ne sme delati z otroki, je svojevrstna lustracije. Nekatere lustracije so nujne, druge pa v demokratičnih družbah nujne.

      Mimogrede, Šišku je VS potrdilo osemesečno zaporno kazen zaradi javnega ščuvanja k zrušitvi ustavnopravne ureditve v RS in s tem zaradi protiustavnega ravnanja. Še kar ne vidiš vzporednic in dvojnih meril v odnosu na Levico in petkove kolesarje? Kaj si že zapisal o slepoti? Sicer ti želim lep dan, da ne boš imel občutka, da te napadam, še zdaleč ne, samo ugovarjam ti in navajam primere za videnje širše slike od te, ki si jo predstavil, zadi točnejše informiranosti, nič drugega. Ni se vsakemu bivšemu članu KP treba bati lustracije. Bi pa velike ribe iz tistega časa, ki so odločale ali izvajale represivne politike, imele onemogočen dostop do javnih sredstev, služb v javni oz. državni upravi in državnih podjetjih, ter ne bi mogle delovati kot svetovalci ali posredniki ali dobavitelji pri poslih, ki jih izvajajo ustanove v državni lasti in državna podjetja. Kar je pošteno in nujno.

      • In seveda takšni lustriranci, ki so si v totalitarnem režimu umazali roke s kršitvijo človekovih peavic, ne bi smeli politično delovati, ustanavljati politične stranke ali delovati kot (prikriti) donatorji le-teh.

  9. Značilno in pomenljivo je, da isto cehovsko Društvo novinarjev Slovenije (vključno s podpisniki pamfleta 571 iz časov prve vlade JJ)ni imelo nič proti, ko so televizijski inkvizitorji Tarče TVS pod vodstvom Erike Žnidaršič ter odgovorne urednice IP TVS Manice Janežič Ambrožič javno pristransko zlorabljali nezakonito pridobljene kopije dokumentov in celo nezakonitih zvočnih prisluhov, s katerimi so hoteli diskreditirati ministra Počivalška, državni zavod za rezerve in Vlado RS. Takrat je bilo nezakonito in neetično “curljanje informacij” in njihovo selektivno objavljanje ter aktivistično interpretiranje nekaj normalnega, profesionalnega, etičnega in temelj “raziskovalnega novinarstva”, seveda po gnilih oz. skrajno različnih profesionalnih standardih diplomantov in “spin doktorjev” s FDV UL.
    Samostojni ter neodvisni urednik in novinar Bojan Požar je pač še enkrat otipljivo in drastično pokazal in dokazal pravi obraz in prava skupna agit-propovska zaledja najbolj zadrtih in servilnih proti-vladnih medijev in najbolj razvpitih njihovih dreserjev javnega mnenja, ki vselej servilno “v nizkem startu” čakajo na morebitne namige in že oblikovane ter za serviranje pripravljene “škandale” in “afere” iz opozicijske levičarske politike ter vselej aktivistično in tendenciozno izpolnjujejo ter po svojih skromnih zmožnostih celo nadgrajujejo te namige ali celo ukaze vedno istih nedotakljivih oseb iz političnega podzemlja “ugrabljene države” oz. iz ovaduško-obveščevalno-hujskaških zaledij opozicijskih strank in opozicijskih strankarskih prvakov.

    • V Dnevniku celo v času, ko je njihova novinarka bila predsednica novinarskega društva, nisp premogli niti besede protesta, ko je Vukovićeva objavljala nezakonite prisluhe Lovšetu. Ko so neposredno od Sove v obdobju Serpentinškove vlade curljali napotki, kako piročati, informacije in debele laži. A to so le drobci zgodbe. Ob 30. obletnici samostojne Slovenije ugoravljamo, da večji del medijske krajine še vedni deluje kot glasilo Borec, novinarji oa kot “družbenopolitični delavci”, ki sebe vidijo kot varuha tekovin komunizma in legitimatorja vseh nečednosti v državi, obenem pa se še arigantno pretvarjajo, da niso fake, čeprav so bili v tem konkretnem primeru celo z dokazi razkriti, da delujejo kot sodelavci Udbe. Tisti, ki so jih dobili s prsti v marmeladi in kričijo, da se jih cenzurira, hkrati pa zahtevajo cenzuro stanovskega kolega. In se delajo žrtve skladno z znano doktrino “fake it till you make it.” Bolno.

  10. Ce so ti novinarji posiljali emaile s privatnih naslovov, potem bi jih Pozar moral zamegliti, ce pa iz sluzbenih, potem pa res ne vem, o kaksni zasebnosti to govorijo. O kaksni zasebnosti lahko govoris v sluzbi (razen WC in garderoba) in to novinarji, ki se ukvarjajo z javnostmi?

    • No, saj to je še ena pd teh cvetk. Pošiljali so iz službenih odgovorov, na državni organ, ki je skladno z medijskim zakonom (dostop do informacij javnega značaja) te iste informacije itak dolžan razkriti. Skratka, manipulacija na manipulacijo, fake it till you make it. Požar bi kvečjemu lahko zakril tisti del elektronskega naslova, ki se nanaša na ime in 0riimek novinarja (če je e-naslov sploh sestavljen tako), vendar tu ni šlo za posameznike, ki jih ščiti zakon o varstvu osebnih podatkov, torej ni šlo za osebno korespondenco, temveč za predsta nike medojskih hiš. Se pravi, pri tem kričanju gre za večkratno manipulacijo, sploh pa sstrani informacijske pooblaščenke. Ki bi za vsaj navidezno nepristranost držala kljun, pa ga ni. Tudi sicer se postavlja politično in pristransko, podpisuje Veselove politične pamflete in podobno. Čas bi bil, da tovarišica lepo spokajo in mesto prepustijo bolj profesionalni osebi.

Komentiraj